Pravi ježi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pravi ježi

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Eulipotyphla (žužkojedi)
Družina: Erinaceidae (ježi)
Poddružina: Erinaceinae
G. Fischer, 1814
Območje razširjenosti pravih ježev
Območje razširjenosti pravih ježev
Rodovi

Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu iz reda reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.) in družine ježev (Erinaceidae). Pravih ježev je 16 vrst in živijo v Evropi, Afriki, Aziji in celo na Novi Zelandiji. V toku evolucije so se ježi v zadnjih 15 milijonih let bolj malo spremenili.

Samica je breja od 48 do 60 dni. Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. V divjini od 4 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let.

Beloprsi jež

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Ježi se prehranjujejo z žuželkami, žabami, kačami, ptičjimi jajci, gobami, jagodami, ..., torej so vsejede živali.

Rodovi in vrste[uredi | uredi kodo]

Poddružina Erinaceinae (pravi ježi)

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Kadar se počuti ogroženega, se ne umakne, ampak se samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi zaradi svoje počasnosti so ježi med najpogosteje povoženimi živalmi na cestah.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]