Prasketač

Prasketač
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Coleoptera (hrošči);
Družina:	Carabidae (krešiči);
Rod:	Brachinus;
Vrsta:	B. crepitans;
Znanstveno ime
	Brachinus crepitans; Linnaeus, 1758
Sinonimi
	Brachinus abdominaly (Dalla Torre, 1877); Brachinus altaicus (Motschulsky, 1864); Brachinus annulatus (Reitter, 1919); Brachinus atripennis (Motschulsky, 1864); Brachinus coerulescens (Dalla Torre, 1877); Brachinus costatus (G.Müller, 1911); Brachinus fallax (Apfelbeck, 1904); Brachinus femoratus (Letzner, 1851); Brachinus fimbriolatus (Lucas, 1846); Brachinus flavosuturatus (Eichler, 1924); Brachinus gracilis (Motschulsky, 1844); Brachinus immaculatus (Letzner, 1851); Brachinus jeanneli (Razet, 1951); Brachinus joenius (Patti, 1844); Brachinus kirghis (Iljin, 1925); Brachinus morio (Gagliardi, 1941); Brachinus nigripennis (Letzner, 1851); Brachinus obscuricornis (Brullé, 1834); Brachinus obscurus (Heer, 1837); Brachinus rufothoracicus (Marcu, 1929); Brachinus scoteinus (Kolenati, 1845); Brachinus siculus (Patti, 1844); Brachinus strepitans (Duftschmid, 1812); Brachinus sulcatulus (Motschulsky, 1850); Brachinus tibialis (Letzner, 1851); Brachinus virescens (Dalla Torre, 1877); Brachinus virescens (Letzner, 1851);

Prasketač (znanstveno ime Brachinus crepitans) je vrsta krešiča. Biva predvsem na območju Južne in Srednje Evrope, pa tudi na Britanskem otočju na južnih priobalnih delih Anglije in Walesa, na severu do sredine Švedske, ter v Severni Afriki.^[3]

Odrasli osebki v dolžino zrastejo 6,5–9,5 mm. Glavoprsje je rdečerumene barve, trdne pokrovke oz. elitre (spremenjeni deli kril) pa so temno modrozelene barve.^[3]

Prasketač navadno živi na suhih in sončnih območjih, predvsem na travnikih z apnenčastimi in krednimi tlemi, robovih njiv in kamnolomih krede. Najbolj aktiven je maja in junija. Življenjski krog prasketača je slabo preučen, vendar domnevajo, da njegove ličinke zajedajo bube nekaterih vrst hroščev, kot sta Amara convexiuscula in Ocypus ater.^[3]

Najbolj znan je po svojem obrambnem sistemu, pri katerem v napadalca oz. plenilca izbrizga jedek in zelo vroč izloček. Nevaren izloček nastaja v paru žlez, ki se nahaja v zadku. Ena od žlez proizvaja 30 % raztopino vodikovega peroksida (H₂O₂) in hidrokinon, druga žleza pa vsebuje mešanico encimov peroksidaz. Ob grožnji izbrizga vsebino žleze s H₂O₂ in hidrokinonom v žlezo z mešanico, pri čemer poteče reakcija med omenjenima reagentoma, tako da tekoča mešanica zavre do 100 °C. Prasketač vsebino natančno izbrizga v napadalca z obračanjem zadka, kar spremlja relativno glasno prasketanje, po čemer je tudi dobil vrstno ime, ki izhaja iz latinščine (crepitans - škripanje).^[1]^[3]^[4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Brachinus explodens

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

↑ ^1,0 ^1,1 Krehl POK. (2008). History of Shock Waves, Explosions and Impact: A Chronological and Biographical Reference. Springer Science & Business Media, str. 713. ISBN 9783540304210
↑ »Species details: Brachinus (Brachinus) crepitans (Linnaeus, 1758)«. Catalogue of Life: 20th November 2015. Pridobljeno 21. novembra 2015.
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 »Bombardier beetle (Brachinus crepitans)«. ARKive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2012. Pridobljeno 21. novembra 2015.
↑ Ashcroft F. (2011). Življenje v skrajnostih: umetnost preživetja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 101-2. ISBN 978-961-234-991-2 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Prasketač.

Ta članek o žuželkah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[krehl-1] 1,0 ^1,1 Krehl POK. (2008). History of Shock Waves, Explosions and Impact: A Chronological and Biographical Reference. Springer Science & Business Media, str. 713. ISBN 9783540304210

[2] »Species details: Brachinus (Brachinus) crepitans (Linnaeus, 1758)«. Catalogue of Life: 20th November 2015. Pridobljeno 21. novembra 2015.

[arkive-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 »Bombardier beetle (Brachinus crepitans)«. ARKive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2012. Pridobljeno 21. novembra 2015.

[4] Ashcroft F. (2011). Življenje v skrajnostih: umetnost preživetja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 101-2. ISBN 978-961-234-991-2 (COBISS)

[1]

[2]

[3]

[4]