Poznanjska mestna hiša

Poznanjska mestna hiša
Glavna fasada stavbe z arkadno ložo
Splošni podatki
Arhitekturni slog	pozna renesansa
Naselje	Poznanj
Država	Poljska
Koordinati	52°24′31″N 16°56′3″E
Začetek gradnje	1550
Dokončano	1560
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Giovanni Battista di Quadro Večja rekonstrukcija
Napačna razglasitev
Razglasitev	2008-11-28
Del	Poznań – zgodovinsko središče mesta
ID #	Dz.U. 2008 nr 219 poz. 1401

Poznanjska mestna hiša (poljsko ratusz w Poznaniu) je zgodovinska mestna hiša v mestu Poznanj na Poljskem, ki stoji v starem mestnem jedru Poznanja v središču Starega trga. Do leta 1939 je služila kot sedež lokalne samouprave, danes pa je v njej muzej. Mestna hiša je bila prvotno zgrajena konec 13. stoletja po ustanovitvi srednjeveškega mesta leta 1253; približno v današnjo obliko, v manierističnem slogu z okrašeno ložo, jo je v letih 1550–1560 izdelal Giovanni Battista di Quadro. Predstava mehanskih bojnih koz, ki se vsak dan opoldne odvija nad uro na sprednji steni stavbe, je ena glavnih turističnih znamenitosti mesta.

Zgodovina

Mestna hiša je bila prvotno zgrajena kot upravna stavba mesta, ustanovljenega na levem bregu Varte leta 1253. Dokončana je bila okoli leta 1300, v času vladavine Venčeslava II. Češkega in je bila prvič dokumentirana v latinščini leta 1310 kot Domus Consulum. Bila je enonadstropna gotska stavba, zgrajena na dvignjenem kvadrantu. Kleti so ostale iz tega obdobja gradnje. Stavba je bila razširjena v 15. stoletju, na prelomu stoletja pa je bil na severozahodnem vogalu zgrajen stolp. Notranjost je bila prenovljena med letoma 1504 in 1508.

Mestna hiša okoli leta 1910 pod Nemškim cesarstvom

Leta 1536 je Poznanj utrpel velik požar, ki je mestno hišo resno poškodoval. Popravila so potekala med letoma 1540 in 1542, zlasti na stolpu, vendar je ostal nevaren. Leta 1550 je mestni svet naročil Giovanniju Battisti di Quadru, naj izvede večja popravila. Dela so trajala do leta 1560. Di Quadro je dodal zgornje nadstropje, razširil stavbo proti zahodu ter dodal podstrešne stene in tristopenjsko ložo. Izdelana je bila nova ura (nameščena leta 1551) s tremi polnimi številčnicami in eno polštevilčnico, s kozami, dodanimi kot 'komični element'.

Leta 1675 je strela uničila stolp, uro in koze. Stolp je bil leta 1690 obnovljen do višine 90 metrov. Vrh stolpa je leta 1725 uničil orkan. Med letoma 1781 in 1784 je bila stavba zaradi prizadevanj mestnega Odbora za dober red obsežno prenovljena in je dobila osnovno obliko, ki jo ima danes. Klasično streho stolpa je zasnoval Bonawentura Solari, na vrhu pa je bil beli orel z dvometrskim razponom kril. Na vzhodni fasadi je Franciszek Cielecki naslikal jagielonske kralje, pod osrednjim stolpom pa je bila postavljena kartuša s kraljevimi začetnicami: SAR (Stanislaus Augustus Rex).

Naslednja večja prenova je trajala od 1910 do 1913 (v obdobju nemške vladavine), ko je bila uporabljena črna rustika, da bi stavbi dala bolj 'severnonemški' slog. Prvotna poznorenesančna polikromija je bila uničena. Dodano je bilo dodatno nadstropje in koze, ki jih ni bilo od leta 1675, so bile leta 1913 obnovljene v stolpu. Oktobra 1943 je bila mestna hiša prizorišče Heinricha Himmlerja govorov v Poznanju. Po večji škodi v bitki za Poznanj (1945) je bila mestna hiša ponovno zgrajena v letih 1945–1954, ko je bil fasadam obnovljen renesančni značaj (in besedilu na steni podstrešja so bili dodani odlomki iz ustave Poljske ljudske republike). Orel, ki je bil med vojno skrit, je bil leta 1947 vrnjen v stolp. Mehanizem, ki poganja koze, je bil zamenjan leta 1954 in nato ponovno konec stoletja. Obnova, izvedena v letih 1992–2002, je stavbi v veliki meri povrnila videz po letu 1784.

Koze in trobentanje

Mehanizirane koze, ki se vsak dan opoldne butnejo z glavami

Danes se vsak dan opoldne odvija predstava mehanskega butanja koz, pred katero se sproži udarec ure in igranje tradicionalnega trobentanja (hejnał). Ob drugih urah med 7. in 21. uro se isti klic igra na kariljon, nameščenem v stolpu leta 2003. Dnevni pojav koz je ena najbolj znanih turističnih znamenitosti Poznanja.

Trobentanje v Poznanju

Legenda o prvotno dodanih kozlih k urnemu mehanizmu pravi, da je kuhar med pripravo banketa za vojvodo in druge dostojanstvenike zažgal pečenega jelena in ga poskušal nadomestiti s krajo dveh koz z bližnjega travnika. Kozi sta pobegnili in stekli na stolp mestne hiše, kjer sta pritegnili pozornost meščanov, ko sta se začeli butati med seboj (po nekaterih različicah je to opozorilo na požar, ki bi sicer lahko povzročil veliko škodo). Zaradi ponujene zabave je vojvoda pomilostil kuharja in koze ter ukazal, da se v novo uro, ki so jo izdelovali za stavbo, vgradita dve mehanski kozi.

Upokojeni Koziołki v Muzeju zgodovine mesta Poznań

S hejnalom je povezana še ena legenda. Ta pravi, da je Bolko, sin trobentača v stolpu, nekoč skrbel za krokarja, ki mu je bilo prestreljeno krilo. Dečka je nato ponoči zbudil škrat, ki je nosil krono in vijoličen plašč, se zahvalil fantu za njegovo prijaznost in mu dal majhno zlato trobento ter mu naročil, naj zatrobi, ko bo v nevarnosti. Po teh besedah ​​se je škrat spremenil v krokarja in odletel. Leta pozneje, ko je Bolko prevzel očetovo mesto trobentača, ko je napadajoča vojska plezala po obzidju Poznanja, se je Bolko spomnil darila, stekel na vrh stolpa in začel igrati na trobento. Na obzorju so se začeli zbirati temni oblaki, ki so se izkazali za ogromno jato krokarjev, ki so padli na napadajočo vojsko in jo prisilili k umiku. Trobenta se je izgubila, ko jo je Bolko v svojem začudenju spustil, vendar se klic, ki ga je igral, še vedno izvaja.

Kozi, ki se na silvestrovo 2023 v božičnih kostumih trkata z glavama

Sobe

Notranjost mestne hiše sestavljajo klet, pritličje in dve nadstropji. Stavba trenutno služi kot Muzej zgodovine mesta Poznanj (Muzeum Historii Miasta Poznania), pododdelek Narodnega muzeja v Poznanju.

Kleti in pritličje

Kleti so bile zgrajene med 13. in 14. stoletjem. Prvotno je bil en velik prostor s podpornim stebrom na sredini; ta je bil kasneje razdeljen na štiri sobe. Na sklepnih kamnih sta grb Poznanja (prekrižani ključi) in češki grb (beli lev z dvojnim repom) Venčeslava II. Do 17. stoletja so bile kleti uporabljene za shranjevanje blaga, v 17. in 18. stoletju pa so v njih bili zapor in mučilnica. V 19. stoletju so bile uporabljene kot restavracija. Kasneje so bile uporabljene kot muzejske sobe in so trenutno v fazi prenove.

Pritlični prostori so bili prvotno zgrajeni v gotskem slogu, a jih je G. B. di Quadro prezidal v renesančnem slogu; le en prostor je ohranil originalni obok. Arhitekt je dodal tudi dva prostora z lunetnimi oboki. Ena od prvotnih namen teh prostorov je bil mestni arhiv.

Zgornja nadstropja

Drugo nadstropje stavbe je bilo prvotno namenjeno komunalnim namenom; po poškodbah med drugo svetovno vojno je bilo prezidano v razstavni prostor s stropi, oblikovanimi po vzoru tistih iz hiš na Starem trgu. Vendar pa so bili v prvem nadstropju najveličastnejši prostori, ki so jih mestne oblasti uporabljale za uradne namene – mednje spadajo Velika dvorana (Vestibul), Kraljeva dvorana in Sodna dvorana, opisane spodaj.

Velika dvorana

Renesančni štukaturni okraski v Veliki dvorani

Veliko dvorano ali Vestibul je v renesančnem slogu zasnoval G. B. di Quadro. Prvotno je bila uporabljena za pomembne seje mestnega sodišča. Nad vhodom je citat iz Aristotelove Politike, na strani dvorane pa citat iz Tretjega psalma. Dvorana je ohranila prvotne oboke z lunetami, ki jih podpirata dva stebra in konzole. Kasete in stebri so okrašeni (ornamentika na stropu je sgraffito). Kasete v severnem delu prostora imajo polikromirano štukaturno dekoracijo, ki prikazuje Herkula in Samsona, Davida in Goljata ter Marka Curtiusa. Spodnje kasete prikazujejo grbe Poljske, Litve, hiše Sforza (Bona Sforza je bila poljska kraljica soproga do leta 1548), Habsburžanov (Katarina Habsburška je bila kraljica soproga od leta 1553) in Poznanja, pa tudi angela, ki drži tablo z letnico 1555, letom dokončanja dela. Najdete lahko tudi podpise umetnikov, hišne žige in upodobitve njihovega orodja. Južni del vsebuje upodobitve živali in legendarnih bitij (slon, lev, leopard, orel, nosorog, grifon, Pegaz) ter božanstev, ki predstavljajo nebesna telesa (sonce, luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn v ptolemajskem sistemu). V skrinjah v obliki križa sta tudi Mojzesova in Kristusova glava, slednjo pa spremlja še en hišni znak.

Na zahodni steni sta dva portala iz leta 1508, ki združujeta gotske in renesančne značilnosti. Pozlačena vrata vsebujejo češki grb, ki morda izvira iz časa Venčeslava II. Med pomembnimi eksponati so beneški globus (1688) in doprsni kipi rimskih cesarjev iz 3. in 4. stoletja, izkopani v Italiji v 18. stoletju.

Dvorana se trenutno uporablja za koncerte in posebne poroke.

Kraljeva dvorana

Kraljeva dvorana (Sala Królewska) je bila nekoč bogato okrašena, podobno kot Velika dvorana, in je bila uporabljena za seje mestnega sveta. Delno je bila obnovljena leta 1954 po vojni škodi. Njeno ime izhaja iz portretov kraljev, ki so nekoč krasili dvorano (portreti, ki so danes razstavljeni, prihajajo iz zbirk Narodnega muzeja). Dvorana ima renesančni kamin iz peščenjaka (1541), ki je bil sem prenesen iz sosednje Mestne tehtnice, ko je bila ta stavba porušena leta 1890 (po drugi svetovni vojni je bila obnovljena v prvotnem slogu). Obstaja tudi portal iz leta 1536, ki je bil prenesen iz hiše na Starem trgu (Stary Rynek 87).

Sodna dvorana

Sodna dvorana (Sala sądowa) je bila uporabljena za manjše sodne obravnave. Ohranila je renesančne 'zrcalne oboke' s polikromirano dekoracijo iz obdobja med koncem 16. in začetkom 19. stoletja. Na severni steni so personifikacije štirih celin. Na steni desno od vhoda je slika Aeropagus Maioris Poloniae Wacława Graffa, ki namiguje na dvor iz leta 1726. Nasproti vhoda je marmorni kip kralja Stanislava II. Avgusta iz leta 1783.

Kamin v kraljevi dvorani

Kip Poniatowskega v sodni dvorani

Aeropagus Maioris Poloniae

Velika dvorana (sprejem)

Zunanje značilnosti

Eden od bruhalnikov z zmajevo glavo na zunanjosti

Sprednja stran stavbe, obrnjena proti vzhodu, ima bogato okrašeno tristopenjsko ložo. Med arkadnimi stebri v pritličju je pet parov ženskih figur, pri čemer prvi štirje pari predstavljajo vrline: potrpežljivost (paciencia) z jagnjetom in preudarnost (prudencia) z ogledalom; ljubezen (charitas) z dvema otrokoma in pravičnost (iusticia) s tehtnico in mečem; vera (fides) s kelihom in mečem ter upanje (spes) s kadilnico in soncem; ter pogum (fortitudo) z zlomljenim stebrom in zmernost (temperancia), ki naliva vodo iz vaze v skledo. Zadnji par prikazuje dve znani ženski iz antičnega sveta: Lukrecija (Lucrecia) s sulico, prebodeno skozi lastne prsi, in Kleopatra (Cleapairi) s kačami, ovitimi okoli njenih rok.

Med pritličjem in prvim nadstropjem je freska v latinskem besedilu, ki služi kot opozorilo sodnikom. Pod prvim nadstropjem je vrsta medaljonov s figurami iz antičnega sveta: brata Gaj Sempronij Grakh in Tiberij Sempronij Grakh, Lucij Junij Brut, Arhimed, Vitruvij, Vergilij, Homer, Justinijan I., Horacij, Spartak ter tirana Harmodij in Aristogejton.

Nad ložo je podstrešna stena, na kateri je seznam vladarjev Jagelonske rodbine od Vladislav II. Poljski in Jadvige Poljske do Sigismunda II. Avgusta. V središču je majhen stolp, ob vznožju katerega se koze pojavljajo na svoji dnevni razstavi. Pod njo je ura, povezana z mehanizmom, ki nadzoruje koze. Pod njo je monogram Stanislava II. Avgusta ("SAR").

Zunanje povezave

• Poznań: The Town Hall, retrieved on 2008-06-11.