Pojdi na vsebino

Potawatomi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stanovanjsko in lovsko območje Potawatomi pred letom 1641
Potawatomi
Bodéwadmi
Potawatomi na plesu ob dežju leta 1920
Skupno število pripadnikov
28.000
Regije z večjim številom pripadnikov
 ZDA (Indiana, Kansas, Michigan, Oklahoma, Wisconsin, Illinois)
 Kanada (Ontario)
Jeziki
Angleščina, jezik Potawatomi
Religija
Katolicizem, , Midewiwin

Potawatomi tudi Potavatomi (/ˌpɒtəˈwɒtəmi/[1][2]), imenovani tudi Pottawatomi in Pottawatomie (med številnimi različicami), so indijansko pleme Velike planjave, zgornje reke Misisipi in zahodne regije Velikih jezer. Tradicionalno govorijo potavatomski jezik, ki je član algonkinskih jezikov. So tudi Prvi narod v Kanadi. Potavatomi se imenujejo Neshnabé,kognat besede Anishinaabe. Potavatomi so del dolgoročnega zavezništva, imenovanega "Svet treh ognjev", z Chippewa in Odawa (Ottawa). V Svetu treh ognjev so Potavatomi obravnavani kot "najmlajši brat". Njihovi ljudje so v tem kontekstu imenovani Bodéwadmi, ime, ki pomeni "varuhi ognja" in se nanaša na svetni ogenj treh ljudstev.[3]

V 19. stoletju so bile nekatere skupine Potavatomijev potisnjene na zahod zaradi evropsko/ameriškega poseganja. V 1830-ih je zvezna vlada preselila večino z njihovih ozemelj vzhodno od reke Misisipi na Indijansko ozemlje – najprej v Kansas, Nebrasko in nazadnje v Oklahomo. Nekatere skupine so preživele v regiji Velikih jezer in so danes zvezno priznane kot plemena, poleg Potavatomijev v Oklahomi.

Angleško "Potawatomi" izhaja iz ojibwejskega jezika Boodewaadamii(g) (sinkopirano v ottawskem jeziku kot Boodewaadmii(g)). Potavatomsko ime zanje (endonim) je Bodéwadmi (brez sinkope: Bodéwademi; množina: Bodéwadmik), kognat ojibwejske oblike. Njihovo ime pomeni "tisti, ki skrbijo za ognjišče", kar se nanaša na ognjišče "Sveta treh ognjev". Beseda izvira iz "skrbeti za ognjišče", kar je bodewadm (brez sinkope: bodewadem) v potavatomskem jeziku; ojibwejska in ottawska oblika sta boodawaadam oziroma boodwaadam.

Alternativno se Potawatomi imenujejo Neshnabé (brez sinkope: Eneshenabé; množina: Neshnabék), kognat ojibwejskega Anishinaabe(g), kar pomeni "izvirni ljudje".

Nauki

[uredi | uredi kodo]

Potavatomi učijo svoje otroke o "Sedmih naukih dedkov" modrosti, spoštovanja, ljubezni, poštenosti, ponižnosti, poguma in resnice drug do drugega in do vsega stvarstva.[4] Vsako načelo uči enakost in pomembnost njihovih sotribalcev ter spoštovanje do vseh naravnih stvaritev.

Zgodba, ki je podlaga tem naukom, uči o pomembnosti potrpežljivosti in poslušanja. Sledi potovanju vodnega pajka, da bi pridobil ogenj, da bi druge živali lahko preživele mraz. Medtem ko druge živali ena za drugo stopajo naprej in razglašajo, da bodo one tiste, ki bodo pridobile ogenj, vodni pajek sedi in čaka, medtem ko posluša svoje tovariše. Ko končajo in se borijo s svojimi strahovi, stopi naprej in naznani, da bo ona tista, ki bo prinesla ogenj nazaj. Medtem ko se ji smejijo in dvomijo vanjo, iz svoje mreže splete skledo, ki jo uporabi za plovbo po vodi, da bi pridobila ogenj.Prinese nazaj žerjavico, iz katere živali zakurijo ogenj, in slavijo njeno čast in pogum.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Regalije v Field Museumu v Chicagu

Potawatomi so prvič omenjeni v francoskih zapisih, ki kažejo, da so v začetku 17. stoletja živeli na območju današnjega jugozahodnega Michigana. Med "Beawer ˙˙Bobrovimi) vojnami so pobegnili na območje okoli Green Baya (jezero Michigan), da bi se izognili napadom tako Irokezov kot tudi Neutral plemena, ki so iskali razširjena lovišča. Ocenjuje se, da je leta 1658 Potawatomi štelo okoli 3.000 ljudi.

Kot pomemben del Tecumsehove konfederacije so se potawatomski bojevniki udeležili Tecumsehove vojne in vojne leta 1812. Njihova zavezništva so se večkrat spreminjala med Združenim kraljestvom in Združenimi državami, ko so se spreminjala razmerja moči med narodi, in so izračunali učinke na svoje trgovinske in zemljiške interese.

V času vojne leta 1812 je skupina Potawatomi naseljevala območje blizu Fort Dearborna, kjer se je razvil Chicago. Pod vodstvom poglavarjev Blackbirda in Nuscotomega (Nori jeseter) je sila okoli 500 bojevnikov napadla evakuacijsko kolono Združenih držav, ki je zapuščala Fort Dearborn. Ubili so večino civilistov in 54 mož iz sile kapitana Nathana Healda ter ranili mnoge druge. George Ronan, prvi diplomant West Pointa, ki je bil ubit v boju, je umrl v tej zasedi. Incident se imenuje bitka pri Fort Dearbornu. Potawatomski poglavar po imenu Black Partridge (Mucktypoke) (Makdébki, Črna jerebica), je svojim sobojevnikom svetoval proti napadu. Kasneje je rešil nekaj civilnih ujetnikov, ki so jih Potawatomi prodali.[5]

Francosko obdobje (1615–1763)

[uredi | uredi kodo]
Razširjenost plemenske skupine Anishinaabe okoli leta 1800

Francosko obdobje stikov se je začelo z zgodnjimi raziskovalci, ki so dosegli Potawatomi v zahodnem Michiganu. Pleme so našli tudi ob polotoku Door v Wisconsinu. Do konca francoskega obdobja so se Potawatomi začeli seliti na območje Detroita, zapuščajoč velike skupnosti v Wisconsinu.[5]

  • Madouche med Fox vojnama
  • Millouisillyny
  • Onanghisse (Wnaneg-gizs "Svetleča svetloba") v Green Bayu

Britansko obdobje (1763–1783)

[uredi | uredi kodo]

Britansko obdobje stikov se je začelo, ko je Francija odstopila svoja ozemlja po porazu z Britanijo v Francoski in indijanski vojni (severnoameriška fronta Sedemletne vojne). Pontiacov upor je bil poskus domorodcev, da bi Britance in druge evropske naseljence izrinili s svojega ozemlja. Potawatomi so zajeli vsako britansko obmejno garnizijo razen tiste v Detroitu.[5]

Narod Potawatomi je še naprej rasel in se širil proti zahodu od Detroita, predvsem z razvojem vasi St. Joseph ob plemenu Miami v jugozahodnem Michiganu. Skupnosti v Wisconsinu so se nadaljevale in se premikale proti jugu ob obali [[ Michigansko jezero|jezera Michigan]].[5]

  • Ninivois v Detroitu
  • Peshibon ob reki St. Joseph (jezero Michigan)
  • Washee (iz Wabzi, "Labod") v St. Josephu med Pontiacovim uporom

Obdobje pogodb Združenih držav (1783–1830)

[uredi | uredi kodo]

Obdobje pogodb Združenih držav v zgodovini Potawatomi se je začelo s Pariško pogodbo (1783), ki je končala Ameriško revolucionarno vojno in vzpostavila interes Združenih držav v spodnjih Velikih jezerih.Trajalo je, dokler niso bile podpisane pogodbe za preselitev Indijancev. ZDA so Potawatomije priznavale kot eno pleme. Pogosto so imeli nekaj plemenskih voditeljev, ki so jih sprejele vse vasi. Potawatomi so imeli decentralizirano družbo z več glavnimi delitvami glede na geografske lokacije: območje Milwaukee ali Wisconsin, Detroit ali reka Huron (Michigan), reka St. Joseph (Michigansko jezero), reka Kankakee, reka Tippecanoe in reka Wabash, reka Illinois in jezero Peoria ter reka Fox (pritok reke Illinois).

Spodaj navedeni poglavarji so razvrščeni po geografskih območjih.

Milwaukee Potawatomi

[uredi | uredi kodo]
  • Siggenauk (Siginak: "Le Tourneau" ali "Blackbird")[5]

Chicago Potawatomi

[uredi | uredi kodo]
  • Billy Caldwell,[5] znan tudi kot Sauganash (Zhagnash: "Anglež") (1780–1841)

Des Plaines in Fox River Potawatomi

[uredi | uredi kodo]
  • Aptakisic (Aabitaagiizhig--> "Pol dneva")[6]
  • Mukatapenaise, a.k.a. Black Partridge (poglavar) (Mkedébnés "Blackbird")[5]
  • Waubonsie (Wabenizhi, 'Povzroča bledico,' povezano z 'waben' kar pomeni zora.)[5]
  • Waweachsetoh[5] skupaj z La Gesse, Gomo ali Masemo (Počivajoča riba)

Illinois River Potawatomi

[uredi | uredi kodo]
Shabbona
  • Mucktypoke[5] (Makdébki: "Black Partridge")
  • Senachewine[5] (died 1831) (Petacho ali Znajjewan "Težak tok") je bil brat Goma, ki je bil poglavar med Potawatomi ob jezeru Peoria

Kankakee River (Iroquois in Yellow Rivers) Potawatomi

[uredi | uredi kodo]
  • Main Poc,[5] znan tudi kot Webebeset ("Prekanjeni")
  • Micsawbee[7] 19. stoletje
  • Notawkah[5] (Klopočača) ob reki Yellow (Indiana)
  • Nuscotomeg[5] (Neshkademég, "Nori jeseter") ob reki Iroquois (Indiana-Illinois) in reki Kankakee
  • Mesasa (Mezsézed, "Puranjek")[5]

St. Joseph in Elkhart Potawatomi

[uredi | uredi kodo]
  • Five Medals (Wa-nyano-zhoneya: "Pet kovancev")[5] ob reki Elkhart
  • Onaska[7] ob reki Elkhart
  • Topinabee (I) (Tisti, ki tiho sedi) (died 1826)[5]

Tippecanoe in Wabash River Potawatomi

[uredi | uredi kodo]
  • Aubenaubee[5][7] (1761–1837/8) ob reki Tippecanoe
  • Askum[5] (Več in več) ob reki Eel (reka Wabash)
  • George Cicott[7] (1800?–1833)
  • Keesass ob reki Wabash
  • Kewanna[7] (1790?–1840s?) (Prerijski piščanec) Reka Eel
  • Kinkash[5] (glej Askum)
  • Magaago
  • Monoquet (poglavar Potawatomi)[5][7] (1790s–1830s) ob reki Tippecanoe
  • Tiosa[7] ob reki Tippecanoe
  • Winamac I) (Winmég,""""Som".)[7]—zavezniki Britancev med vojno leta 1812
  • Winamac II)|Winamac (Winmég, "Som")[7]—zavezniki Američanov med vojno leta 1812

Potavatomi iz Fort Wayna

[uredi | uredi kodo]
Litografija Metea (1842)
  • Metea[7] (1760?–1827) (Mdewé, "Godrnja")
  • Wabnaneme[5][7] na reki Pigeon

Obdobje ameriške odstranitve (1830–1840)

[uredi | uredi kodo]

Obdobje odstranitve v zgodovini Potavatomijev se je začelo s pogodbami iz poznih 1820-ih, ko so Združene države ustanovile rezervate. Billy Caldwell in Alexander Robinson sta se pogajala za Združene narode Čipev, Otave in Potavatomijev v Drugi pogodbi iz Prairie du Chien (1829), s katero so odstopili večino svojih zemljišč v Wisconsinu in Michiganu. Nekateri Potavatomiji so postali verski privrženci "preroka Kickapooja", Kennekuka. Z leti so ZDA zmanjševale velikost rezervatov pod pritiskom priseljencev evropskega porekla po zemljiščih.

Končni korak je sledil Pogodbi iz Chicaga, o kateri sta se leta 1833 za plemena pogajala Caldwell in Robinson. V zameno za odstop zemljišč so ZDA obljubile nova zemljišča, letne dajatve in zaloge, da bi ljudem omogočile razvoj novih domov. Potavatomiji iz Illinoisa so bili preseljeni v Nebrasko, Potavatomiji iz Indiane pa v Kansas, oba zahodno od reke Mississippi. Pogosto so bile letne dajatve in zaloge zmanjšane ali so prispele pozno in Potavatomiji so po preselitvah trpeli. Tisti v Kansasu so bili kasneje preseljeni na[Indijansko ozemlje (zdaj Oklahoma). Preselitev Potavatomijev iz Indiane je dokumentiral katoliški duhovnik Benjamin Petit, ki je spremljal Indijance na "Potavatomijski poti smrti" leta 1838. Petit je umrl med vračanjem v Indiano leta 1839. Njegov dnevnik je bil objavljen leta 1941, več kot 100 let po njegovi smrti, s strani Zgodovinskega društva Indiane.[8]

Mnogi Potavatomiji so našli načine, kako ostati, predvsem tisti v Michiganu. Drugi so pobegnili k svojim sosedom Odawa ali v Kanado, da bi se izognili preselitvi na zahod.

  • Iowa, reka Wabash
  • Mecosta (Mkozdé, "Ima medvedjo nogo")
Leopold Pokagon
  • Poglavar Menominee (1791?–1841) Dvojna jezera okrožja Marshall
  • Pamtipee iz Nottawasippija
  • Mackahtamoah (Mkedémwi, "Črni volk") iz Nottawasippija
  • Pashpoho iz Rumene reke (Indiana)| blizu Rochester, Indiana
  • Pepinawah
  • Leopold Pokagon (ok. 1775–1841)
  • Simon Pokagon (ok. 1830–1899)
  • Sauganash (Billy Caldwell) je svojo skupino končno preselil v današnji Council Bluffs, Iowa leta 1838, kjer so živeli v taboru, znanem kot Caldwellov tabor. Oče Pierre-Jean De Smet je tam ustanovil misijo, ki je bila aktivna v letih 1837–1839.
  • Shupshewahno (19. stoletje – 1841) ali Shipshewana (Vizija leva) pri jezeru Shipshewana.[9]
  • Topinbee (Mlajši) ob reki St. Joseph (jezero Michigan)
  • Wabanim (Wabnem, "Beli pes") ob reki Iroquois (Indiana-Illinois)
  • Michicaba (Želvja želva) ob reki Iroquois (Indiana-Illinois)
  • Wanatah
  • Weesionas (glej Ashkum)
  • Wewesh

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Leto Skupaj Združene
države
Kanada
1667[10] 4,000
1765[11] 1,500
1766[11] 1,750
1778[11] 2,250
1783[11] 2,000
1795[11] 1,200
1812[11] 2,500
1820[11] 3,400
1843[11] 1,800
1854[10] 4,440 4,040 400
1889[12] 1,582 1,416 166
1908[11] 2,742 2,522 220
1910[10] 2,620 2,440 180
1997[13] 25,000
1998[10] 28,000
ok. 2006[14][neuspešno preverjanje] 21,000 17,000 4,000
2010 23,400 21,000[14] 2,400
2014[14][neuspešno preverjanje] 4,500
2018 6,700[14]

Klani

[uredi | uredi kodo]

La Chauvignerie (1736) in Morgan (1877) med Potawatomi doodemi (klani) omenjata:

  • Bené (puran)
  • Gagagshi (vrana)
  • Gnew (zlati orel)
  • Jejakwe' (gromovnik, tj.Žerjav)
  • Mag (Loon)
  • Mekchi (Žaba)

  • Mek (Bober)
  • Mewi'a (Volk)
  • Mgezewa (Beloglavi orel)
  • Mkedésh-gékékwa (Črni jastreb)
  • Mko (Medved)
  • Mshéwé (Los)

  • Mshike' (Želva)
  • Nme' (Jeseter)
  • Nmébena (Krap)
  • Shage'shi (Rak)
  • Wabozo (Zajec)
  • Wakeshi (Lisica)

Etnobotanika

[uredi | uredi kodo]

Epigaea repens imajo za svojo plemensko rožo in verjamejo, da je prišla neposredno od njihovega božanstva.[15] Allium tricoccum se uživa v tradicionalni kuhinji Potawatomi.[16] Infuzijo korenine Uvularia grandiflora zmešajo s svinjsko mastjo in jo uporabljajo kot mazilo za masažo bolečih mišic in tetiv.[17] Symphyotrichum novae-angliae uporabljajo kot kadilo za oživitev.[18] Vaccinium myrtilloides je del njihove tradicionalne kuhinje in se uživa sveže, posušeno in konzervirano.[19] Uporabljajo tudi koreninsko lubje rastline za nedoločeno bolezen.[20]

Lokacija

[uredi | uredi kodo]
Potawatomijska pot smrti obeležje v Warren County, Indiana

Potawatomi so sprva živeli v Spodnjem Michiganu, nato so se preselili v severni Wisconsin in se sčasoma naselili v severni Indiani in osrednjem Illinoisu. V začetku 19. stoletja je ameriška vlada zasegla večje dele ozemlja Potawatomi. Po Chicaški pogodbi leta 1833, s katero je pleme odstopilo svoja ozemlja v Illinoisu, je bila večina ljudstva Potawatomi preseljena na indijansko ozemlje, zahodno od reke Mississippi. Mnogi so umrli na poti v nove dežele na zahodu med potovanjem skozi Iowo, Kansas in indijansko ozemlje, po tistem, kar je postalo znano kot "Potawatomi Trail of Death - Pot smrti".

Leto ali stoletje Lokacija[21]
1615 Vzhodno od Michilimackinac, MI
Otoki polotoka Door, WI (1. Fr)
1640 (do) z Hochunk (Winnebago) zahodno od Green Bay, WI
1641 Sault Ste. Marie, MI
1670 Ustje Green Bay, WI/MI
17. stoletje Reka Milwaukee, WI
1780s na reki St. Joseph, MI/IN

Jezik

[uredi | uredi kodo]

Potawatomi (tudi Pottawatomie; v Potawatomi Bodéwadmimwen ali Bodéwadmi Zheshmowen ali Neshnabémwen) je centralni algonkinski jeziki ] in se govori okoli Velikih jezer v Michiganu in Wisconsinu. Govorijo ga tudi Potawatomi v Kansasu, Oklahomi in v južnem Ontariu.[22] Od leta 2001 je bilo manj kot 1.300 ljudi, ki govorijo Potawatomi kot prvi jezik, večina jih je starejših.[23] Ljudje si prizadevajo za oživitev jezika, kar dokazujejo nedavna prizadevanja, kot je spletni slovar, ki ga je ustvarilo združenje "Citizen Potawatomi Nation]"[24] ali različni viri, ki so na voljo prek Pokagon Band of Potawatomi Indians.[25]

Jezik Potawatomi je najbolj podoben jeziku Odawa; prav tako si je precej besedišča izposodila od Sauk plemena. Kot jezik Odawa ali ottawski dialekt anishinaabskega jezika, potavatomski jezik kaže veliko mero samoglasniške sinkope.

Mnoga mesta na srednjem zahodu Združenih držav imajo imena, ki izvirajo iz potavatomskega jezika, vključno z Waukegan, Muskegon, Oconomowoc, okrožje Pottawattamie, Kalamazoo in Skokie, Illinois.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. »Potawatomi«. Oxford English Dictionary (spletna izd.). Oxford University Press. (Potrebna naročnina ali članstvo v sodelujoči ustanovi .)
  2. Clifton, James A. (1978). "Potawatomi." In Northeast, ed. Bruce G. Trigger. Vol. 15 of Handbook of North American Indians, ed. William C. Sturtevant. Washington, D.C.: Smithsonian Institution, pg. 725
  3. »Three Fires Council – CPN Cultural Heritage Center« (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  4. Humphries, Maria; Verbos, Amy Klemm (1. avgust 2014). »A Native American Relational Ethic: An Indigenous Perspective on Teaching Human Responsibility«. Journal of Business Ethics. 123 (1): 1–9. doi:10.1007/s10551-013-1790-3. S2CID 143379265.
  5. 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 5,13 5,14 5,15 5,16 5,17 5,18 5,19 5,20 5,21 5,22 5,23 Edmunds, R. David (1988). The Potawatomis: Keepers of the Fire. Norman, OK: University of Oklahoma Press (Civilization of the American Indian Series); ISBN 0-8061-2069-X
  6. »Aptakisic«. Lake County, Illinois History. 25. marec 2011.
  7. 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 McPherson, Alan (1993). Indian Names in Indiana.
  8. Petit, Benjamin (1941). Pot smrti; pisma Benjamina Marie Petita (v angleščini in francoščini). Indianapolis, IN: Zgodovinsko društvo Indiane. Pridobljeno 22. junija 2018.
  9. Dunn, Jacob Piatt (28. marec 2018). »Prave indijanske zgodbe:"""z glosarjem indijanskih imen Indiane«. Sentinel. Arhivirano iz spletišča dne 23. oktobra 2023. Pridobljeno 19. novembra 2020 – prek Google Books.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 Sultzman, Lee (18. december 1998). »Potawatomi History«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2008. Pridobljeno 5. julija 2019.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 11,8 Hodge, Frederick Webb, ur. (1910). Handbook of American Indians North of Mexico: N-Z. Washington: U.S. Government Printing Office. str. 291.
  12. Powell, John Wesley (1891). Indian linguistic families of America north of Mexico. Washington. str. 50. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2018. Pridobljeno 5. julija 2019.
  13. »Potawatomi«. Ethnologue. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2024. Pridobljeno 5. julija 2019.
  14. 14,0 14,1 14,2 14,3 »Nishnabek Potawatomi Portal Websites«. First Nation Seekers. n.d. Arhivirano iz spletišča dne 9. januarja 2006. Pridobljeno 15. julija 2025.
  15. Smith, str. 118
  16. Smith, str. 104
  17. Smith, str. 56, 57 64
  18. Smith, str. 50.
  19. Smith, str. 99
  20. Smith, str. 57
  21. Kubiak, William J. (1970). Great Lakes Indians: A Pictorial Guide. Baker Book House Company.
  22. Moseley, Christopher (2007). Encyclopedia of the World's Endangered Languages, str. 74. Routledge. ISBN 0-7007-1197-X.
  23. Hinton, Leanne in Hale, Kenneth (2001). The Green Book of Language Revitalization in Practice, str. 342. Emerald Group Publishing. ISBN 0-12-349353-6.
  24. »Potawatomi Language Dictionary«. www.potawatomidictionary.com. Pridobljeno 22. junija 2024.
  25. »Learning the Language – Pokagon Band of Potawatomi« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 22. junija 2024.
[uredi | uredi kodo]
  • Smith, Huron H. (1933). »Ethnobotany of the Forest Potawatomi Indians«. Bulletin of the Public Museum of the City of Milwaukee. 7: 1–230.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]