Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volilci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva.[1]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Slovenije k zvezi Nato je državni zbor sprejel z 53 glasovi za in 10 proti,[2] odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu v EU pa s 60 glasovi za in 12 glasovi proti.[3] Zagovorniki vstopa v NATO so med drugim trdili, da bi članstvo Sloveniji omogočilo nižje obrambne stroške.[4]

Javno mnenje[uredi | uredi kodo]

Po podatkih ankete časnika Večer, objavljene 17. junija 2002, bi za vključitev v NATO glasovalo 39 % vprašanih, proti pa 40 %. Vstop v EU je medtem podpiralo 66 % vprašanih, 25 % pa je priključitvi nasprotovalo.[5]

Referendum in rezultati[uredi | uredi kodo]

Vprašanje o učlanitvi v Evropsko unijo[uredi | uredi kodo]

Na referendumu o članstvu v EU je glasovalo 975.015 (60,44 %) volilcev. Za članstvo se jih izreklo 869.171 (89,64 %) volilcev, proti 100.503 (10,36 %) volilcev, 4.884 (0,50 %) pa jih je oddalo neveljavne glasovnice.[6]

Vprašanje o učlanitvi v zvezo NATO[uredi | uredi kodo]

Na referendumu o članstvu v zvezi NATO je glasovalo 974.988 (60,43 %) volilcev. Za članstvo se jih je izreklo 637.882 (66,08 %), proti 327.463 (33,92 %) volilcev, 9.174 (0,94 %) pa jih je oddalo neveljavno glasovnico.[7]

Kasnejše dogajanje[uredi | uredi kodo]

Leta 2014 ustanovljena stranka Združena levica se je zavzela za izvedbo ponovnega referenduma o članstvu Slovenije v zvezi NATO.[8] Stranka Levica je ob koalicijskih pogajanjih leta 2018 želela v koalicijsko pogodbo vključiti zavezo za razpis takšnega referenduma.[9] Po poročanju Dnevnika je stranka "vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata".[10] Koalicijskih pogajanj kasneje ni pogojevala s to zahtevo.[9]

V anketi Ninamedije, izvedene med 14. in 16. januarjem 2020 na 700 anketirancih, je članstvo Slovenije v zvezi NATO podpiralo 68,5 %.[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. STA, Š J. (2018-03-23). "15 let je od referenduma za vstop v EU in Nato". old.delo.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  2. "STA: DZ(22/11): Posvetovalni referendum o vstopu v NATO 23. marca". www.sta.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  3. "STA: Posvetovalni referendum o vstopu v EU 23. marca". www.sta.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  4. "Še en referendum o Natu?". Dnevnik. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  5. "STA: Anketa Večera: Javnost razdeljena glede članstva v zvezi NATO, podpira pa EU (17. 6.)". www.sta.si. Pridobljeno dne 2021-04-02.
  6. "Poročilo o referendumu EU - Referendum EU in NATO (2003) - Državna volilna komisija (DVK)" (PDF).
  7. "Referendumski rezultati". nato.gov.si. Pridobljeno dne 2021-04-02.
  8. "ZDRUŽENA LEVICA PROTI ŠIRITVI in ZA IZSTOP SLOVENIJE IZ ZVEZE NATO!". Levica. Pridobljeno dne 2021-04-02.
  9. 9,0 9,1 ""Referendum o Natu ne bo točka, na kateri bi lomili koalicijo"". zurnal24.si. Pridobljeno dne 2021-04-02.
  10. "Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata". Dnevnik. Pridobljeno dne 2021-04-02.
  11. "Podpora slovenske javnosti zvezi Nato višja kot na referendumu leta 2003". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-04-02.