Vranjek
| Vranjek | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Podvrsta desmarestii
| ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Phalacrocorax aristotelis (Linnaeus, 1761) |
Vranjek (znanstveno ime Phalacrocorax aristotelis) je vrsta morske ptice iz družine kormoranov.
Opis[uredi | uredi kodo]
Vranjek zraste v dolžino med 68 in 78 cm, premer peruti pa ima med 95 in 110 cm. Odrasle ptice imajo daljši rep in rumeno perje na vratu. Od velikega kormorana se loči predvsem po velikosti, saj je vranjek manjši. Ima tudi lažjo telesno strukturo in tanjši kljun. V času parjenja dobi perje zelenkast lesk. Ena od razlik med velikim kormoranom in vranjekom je tudi število peres v repu. Vranjek jih ima 12, kormoran pa 14.
Habitat[uredi | uredi kodo]
Vranjek je značilna obalna ptica, ki izjemno redko zaide v celinske vode. Hrani se z morskimi ribami in prezimuje ob obalah, ki so bogate z ribami. V družini kormoranov je vranjek najboljši potapljač. Znanstveniki so s pomočjo globinometrov, pritrjenih na vranjeku ugotovili, da se ta ptica v lovu za ribami lahko potopi do 45 metrov globoko, glavna hrana teh ptic pa so pri dnu živeče ribe.
Gnezdi na skalnih obalah, kjer gnezdo iz alg, šibja in lastnega guana splete v skalnih razpokah, vanj pa samica odloži običajno tri jajca. Sezona gnezdenja traja od februarja do poznega maja. Mladiči so ob izvalitvi goli in so več mesecev popolnoma odvisni od staršev. Speljejo se od začetka junija do konca avgusta, pogosto pa celo šele oktobra. V Sloveniji je vranjek zavarovana vrsta ptic[2].
Podvrste[uredi | uredi kodo]
Obstajajo tri podvrste vranjeka:
- Phalacrocorax aristotelis aristotelis - razširjen po severozahodni Evropi ob obali Atlantika
- Phalacrocorax aristotelis desmarestii - razširjen po južni Evropi in jugozahodni Aziji (obale Sredozemskega in Črnega morja)
- Phalacrocorax aristotelis riggenbachi - razširjen po obalah severozahodne Afrike
Podvrste se med seboj ločijo po velikosti in obliki kljuna ter po barvi perja pri mladih pticah. Po zadnjih ugotovitvah znanstvenikov naj bi bila podvrsta, ki je razširjena ob atlantski obali jugozahodne Evrope tako različna od ostalih, da gre verjetno za novo neopisano podvrsto (Yésou et al., Brit. Birds 98: 369-370, 2005).
Največja kolonija vranjekov je na otočju Cies, kjer živi okoli 2500 parov (25% celotne svetovne populacije).
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ BirdLife International (2008). Phalacrocorax aristotelis . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 27 Nov 2008.
- ↑ »Morski biologi rešili dva vranjeka zapletena v ribiški mreži«. Pridobljeno 22. decembra 2010.[mrtva povezava]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- European Shag Phalacrocorax aristotelis Joint Nature Conservation Committee, www.jncc.gov.uk.
- Phalacrocorax aristotelis Stamps