Velika nagrada Kanade 1988
| Podrobnosti o dirki | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 5. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1988. | |||||
.svg) | |||||
| Datum | 12. junij 1988 | ||||
| Urad. ime | Molson Gran Prix du Canada | ||||
| Lokacija | Circuit Gilles Villeneuve Montreal, Kanada | ||||
| Dirkališče | Cestno dirkališče, 4,421 km | ||||
| Razdalja | 69 krogov, 302,910 km | ||||
| Vreme | Sončno, vroče | ||||
| Najboljši štartni položaj | |||||
| Dirkač |  Ayrton Senna
|
McLaren-Honda | |||
| Čas | 1:21,681 | ||||
| Najhitrejši krog | |||||
| Dirkač | Ayrton Senna
|
McLaren-Honda | |||
| Čas | 1:24,973 | (v 53. krogu) | |||
| Stopničke | |||||
| Prvi | Ayrton Senna
|
McLaren-Honda | |||
| Drugi |  Alain Prost
|
McLaren-Honda | |||
| Tretji |  Thierry Boutsen
|
Benetton-Ford | |||
Velika nagrada Kanade 1988 je bila peta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1988. Odvijala se je 12. junija 1988 na dirkališču Circuit Gilles Villeneuve v Montrealu. Zmagal je Ayrton Senna, drugo mesto je osvojil Alain Prost, tretje pa Thierry Boutsen. Senna je osvojil tudi najboljši štartni položaj in postavil najhitrejši krog dirke.
Poročilo[uredi | uredi kodo]
Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]
Na prenovljenem dirkališču Gillesa Villeneuva sta na kvalifikacijskih treningih ponovno prevladovala McLarnova dirkača. Ayrton Senna je osvojil svoj peti zaporedni najboljši štartni položaj, drugo štartno mesto pa je osvojil Alain Prost. Drugo štartno vrsto sta zasedla Thierry Boutsen z Benettonom in Nelson Piquet z Lotusom, Williamsova dirkača, Nigel Mansell in Riccardo Patrese, pa sta se vbadala s težavami, saj sta dosegla le deveto oziroma enajsto štartno mesto. Sobotne kvalifikacije je zaznamovala huda nesreča dirkača Arrowsa Dereka Warwicka, ki pa je ostal nepoškodovan in lahko sodeloval na dirki.
Dirka[uredi | uredi kodo]
Prost je na štartu povedel pred Senno, sledila sta dirkača Ferrarija Michele Alboreto in Gerhard Berger ter Benettona Thierry Boutsen in Alessandro Nannini. V desetem krogu so se pri Bergerjevem Ferariju začele težave s črpalko za dovod goriva. V devetnajstem krogu je Senna izkoristil priložnost, ko je Prost za trenutek obtičal za dirkači zaostalimi za krog, in se prebil v vodstvo. Alessandro Nannini, ki je držal četrto mesto, je v petnajstem krogu odstopil zaradi okvare električnega sistema. V triindvajsetem krogu je odstopil tudi Berger, medtem pa je Nigel Mansell prehitel Nelsona Piqueta, toda Britanec je moral nato v šestindvajsetem krogu odstopiti zaradi okvare motorja. Podobno se je zgodilo tudi njegovemu moštvenemu kolegu Riccardu Patreseju pet krogov kasneje. Michele Alboreto je v štiriintridesetem krogu odstopil zaradi podobnih težav kot moštveni kolega Berger, tako da se je Thierry Boutsen prebil na tretje mesto, ki ga je držal vse do konca dirke. Zaradi odstopa več dirkačev boljših moštev, so dobili priložnost za prvenstvene točke tudi dirkači manjših moštev. Tako se je Philippe Streiff z dirkalnikom AGS na polovici dirke prebil na peto mesto, pred Andreo de Cesarisa, ki je bil z dirkalnikom Rial šesti. Toda Streiff je odstopil zaradi izleta s steze v enainštiridesetem krogu, de Cesarisu pa je tri kroge pred koncem dirke zmanjkalo goriva. To je izkoristil Ivan Capelli in s svojim dirkalnikom March dosegel presenetljivo peto mesto. Senna je zmagal, sledili pa so še Prost, Boutsen, Piquet, Capelli in Jonathan Palmer. Uvrščenih je bilo štirinajst dirkačev, toda le prvi trije v istem krogu.
Dirka[uredi | uredi kodo]
|
| ||
|
| ||
| Predhodna dirka: Velika nagrada Mehike 1988 |
Prvenstvo Formule 1 sezona 1988 |
Naslednja dirka: Velika nagrada vzhodnih ZDA 1988 |
|
| ||
| Predhodna dirka: Velika nagrada Kanade 1986 |
Velika nagrada Kanade | Naslednja dirka: Velika nagrada Kanade 1989 |
|
1961 • 1962 • 1963 • 1964 • 1965 • 1966 • 1967 • 1968 • 1969 • 1970 • 1971 • 1972 • 1973 • 1974 • 1976 | ||
