Triton (mitologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Triton, rimski mozaik
Triton, Fontana dei Fiumi, Rim

Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin. Na slikah se predstavlja kot bradati mož z ribjim repom (moška različicaSirene). Prav tako so ga poznali v rimski mitologiji.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Triton je predstavljan kot človek z ribjim repom. Kot njegov oče, nosi trizob. Prikazan je tudi s školjko v katero piha kot v trobilo da bi vzburkal valove. Njen zvok je bil strašen, kot rjovenje divjih zveri.

Mitologija[uredi | uredi kodo]

Heziod v svoji Teogoniji govori da je Triton s svojimi starši živel v zlati palači v morskih globinah.

Včasih je bil dobrohoten, na primer, pomagal je Argonavtom ko so z ladjo nasedli v plitvini Tritonskega jezera.

Bil pa je tudi okruten. Vergilij v svoji Eneidi piše, da je zadušil Mizena, Enejevega trubadurja, ki je izzval Tritona na tekmovanje v igranju na trobilo. V drugi verziji ga je Triton vrgel v morje zaradi nečimrnosti.

O njem piše tudi Ovid (Dvkalion in Pira) in sicer slikovito opisuje Tritona, ki piha v školjko, da bi ukazal morju naj se umakne.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kdo je kdo v antiki, Vladeta Jankovič, Modrijan 2004

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]