Teos
| Teos | |
|---|---|
._30th_Dynasty._From_the_Palace_of_Apries_at_Memphis,_Egypt._The_Petrie_Museum_of_Egyptian_Archaeology,_London.jpg) Fragment fajačne skledice z imenom faraona Teosa (Džedhor), odkrite v Apriesovi palači v Memfisu; Petrijev muzej egipčanske arheologije, London. | |
| Faraon | |
| Vladavina | 361/360–359/358 pr. n. št.[1][2] (30. dinastija) |
| Predhodnik | Nektaneb I. |
| Naslednik | Nektaneb II. |
| Otroci | Kedebneithirbinet II. (?)[3] |
| Oče | Nektaneb I. |
| Rojstvo | ni znano |
| Smrt | ni znano |
Džedhor, bolj znan kot Teos (starogrško starogrško Τέως, Téos) je bil faraon Starega Egipta iz 30. dinastije.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Teos je bil sin svojega predhodnika Nektaneba I. in tri leta njegov sovladar.[4] Kot samostojen vladar je vladal od leta 361/360 do 359/358 pr. n. št.
Pohod proti Perzijcem[uredi | uredi kodo]
Uspehi Nektaneba I. v bojih proti perzijskim okupatorjem v Nilovi delti leta 374/373 pr. n. št. so Teosa spdbudili, da je začel načrtovati vojni pohod v Palestino in Fenicijo, ki sta bili pod perzijsko oblastjo. Izkoristil je šibkost Ahemenidskega cesarstva zaradi nemirov v nekaj satrapijah v Mali Aziji. Dobil je podporo špartanskega kralja Agizelaja II. in atenskega generala Habriasa in najel veliko grških najemnikov in 200 trirem.[5] Za financiranje odprave je uvedel nove davke in zasegel premoženje templjev, s čimer je porušil krhko ravnotežje, ki ga je spretno vzpostavil njegov oče Nektaneb I. Ukrepi so mu omogočili financiranje odprave in hkrati povzročili veliko nezadovoljstvo.[6][7][8]
Na začetku operacij je Habrias poveljeval ladjevju, Agezilaj grškim najemnikom in Teosov nečak Naktorheb egipčanskim mahimojem. Po pisanju Diodorja Sicilskega so slednji šteli 80.000 mož.[9] Teos je samega sebe imenoval za vrhovnega poveljnika pohoda in prepustil oblast v Egiptu svojemu bratu in Naktorhebovemu očetu Tjahepimu. Vojska je brez posebnih težav prodrla do Fenicije. [10][8]
Izdaja in smrt[uredi | uredi kodo]
Na Teosovo žalost je brat Tjahepimu izkoristil Teosovo nepriljubljenost in organiziral državni udar. S pomočjo visoke duhovščine je prepričal sina, naj se upre Teosu in se razglasi za faraona. Naktorheb je izkoristil nesoglasja med faraonom in Agezilajem, ki je računal, da bo vrhovni poveljnik vojske, in slednjega prepričal, naj se mu pridruži. Naktorheb se je razglasil za faraona in postal znan kot Nektaneb II. Teos je pobegnil na perzijski dvor v Suzi.[8][10]
Teosova nadaljnja usoda je znana iz zapisov plemiča Veneferja, ki je bila na vojnem pohodu Teosov zdravnik. Nektaneb II. je Veneferja poslal k Artakserksu II. v Suzo in ga prepričal, da mu izroči Teosa. Teosa so nato v verigah odpeljal v Egipt, kjer so ga usmrtili.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Depuydt 2006, str. 270.
- ↑ Late Period Dynasty 30: Teos. Pridobljeno 22. januarja 2007.
- ↑ Dodson & Hilton 2004.
- ↑ Lloyd 1994, str. 341.
- ↑ Lloyd 1994, str. 348–349.
- ↑ Lloyd 1994, str. 343.
- ↑ 7,0 7,1 Wilkinson 2010, str. 457–459.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Grimal 1992, str. 377–378.
- ↑ Lloyd 1994, str. 342.
- ↑ 10,0 10,1 Lloyd 1994, str. 341, 349.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Depuydt, Leo (2006). Saite and Persian Egypt, 664 BC - 332 BC. V Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Warburton, David A. Ancient Egyptian Chronology. Brill, Leiden/Boston. str. 265–283. ISBN 978 90 04 11385 5.
- Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
- Grimal, Nicolas (1992). A History of Ancient Egypt. Oxford: Blackwell Books. ISBN 9780631174721.
- Lloyd, Alan B. (1994). Egypt, 404–322 B.C. V Lewis, D.M.; Boardman, John; Hornblower, Simon in drugi. The Cambridge Ancient History (2. izdaja.), vol. VI – The Fourth Century B.C. Cambridge University Press. str. 337–360. ISBN 0 521 23348 8.
- Wilkinson, Toby (2010). The Rise and Fall of Ancient Egypt. London: Bloomsbury. ISBN 978 1 4088 10026.
Teos 30. dinastija Rojen: ni znano ni znano
| ||
| Predhodnik: Nektaneb I. |
Faraon Egipta 361/360 –359/358 pr. n. št. |
Naslednik: Nektaneb II. |