Sveti Malahija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Malahija
nadškof
Rojstvo1094[1][2][…]
Armagh
Smrtcca. 2. november 1148
Opatija Clairvaux[d]
Čaščenjerimskokatoliška Cerkev
Beatifikacijapred-tridentinsko obdobje
Kanonizacija6. julij 1191, razglašalec Papež Celestin III.
God3. november
Atributilistina s prerokbami; jabolko, ki ga ponuja kralju in ga tako ozdravi

Malahija, irski nadškof ter obnovitelj in sveti, * 1094, Armagh ali okolica, Irska, † 2. november 1148, Clairvaux, danes Francija

Življenje[uredi | uredi kodo]

Sveti nadškof Malahija, kip stoji na: 14115 Fourteen Mile Road, Sterling Heights, MI
Relikvije kosti sv. Malahija – cerkev v Ville-sous-la-Ferté pri Clairvaux-u

Malahija (angleško: St. Malachy) se je rodil leta 1094 v Armaghu ali okolici; umrl je 2. novembra 1148 v samostanu Clairvaux na Francoskem. Rodil se je kot Máel Máedoc Ua Morgair ali Maelmhaedhoc Ó Morgair, je bil irski nadškof v Armaghu od 1129-1149. Bil je verski in nravni obnovitelj Irske. Ko se je odpovedal škofovski službi, je ustanovil v Downban-u red kontemplativnih kanonikov. Na poti v Rim je sklenil prijateljstvo s svetim Bernardom; ko se je poslednjič vračal domov, je umrl na njegovih rokah. Sveti Bernard je napisal njegov življenjepis. Papež Klemen II. je leta f1190 razglasil Malahija za svetnika; bil je to prvi irski svetnik, ki ga je po vseh predpisih razglasil papež.

Malahijeve prerokbe o papežih[uredi | uredi kodo]

Zaradi preroškega daru so svetemu Malahiju pozneje pripisali "Malahijeva prerokovanja" o prihodnjih 112 papežih, začenši s Celestinom II. (1143) in zaključujoč z zadnjim papežem Petrom II. Delo je najbrž nastalo leta 1590 v težnji, da bi z njim podprli izvolitev kardinala Simoncellija iz Orvieta za papeža.[4]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. British Museum person-institution thesaurus
  2. Dictionnaire de spiritualité. Ascétique et mystique — 60000 p. — ISSN 0336-8106
  3. Gran Enciclopèdia CatalanaGrup Enciclopèdia, 1968.
  4. Leto svetnikov. Članek Malahija iz Armagha, prenovitelj irske Cerkve je v IV. delu, na dan 3. novembra (str. 244-247); napisal ga je d. (Jože Dolenc)

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968, 1970, 1972 in 1973). Izdajo sta pripravila dr. Maks Miklavčič in Jože Dolenc.
  • Bangha Béla S.J.: Katolikus lexikon III. kötet, Budimpešta, A magyar kultúra kiadása 1932

Glej tudi[uredi | uredi kodo]