Sršenar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sršenar

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Accipitriformes (ujede)
Družina: Accipitridae (kragulji)
Rod: Pernis
Vrsta: P. apivorus
Znanstveno ime
Pernis apivorus
(Linnaeus, 1758)
Območje razširjenosti     gnezditveno     na preletu     pozimi
Območje razširjenosti
    gnezditveno     na preletu
    pozimi

Sršenar (znanstveno ime Pernis apivorus) je ujeda iz družine kraguljev.

Opis[uredi | uredi kodo]

Jajce

Sršenar je vitka ujeda, po velikosti primerljiva s kanjo (od 51-58 cm), od katere se v letu loči po daljših, ožjih perutih, daljšem repu z dvojno temno progo, vitkejšem trupu in naprej iztegnjeno glavo. Barva perja je pri teh pticah zelo različna, od temno rjave do svetlejših odtenkov, trebuh pa je različnih rjavo-belih vzorcev.

Gnezdi enkrat letno, maja in junija, gnezdo pa si splete iz suhih vej v drevesni krošnji visoko na listavcih. Znese 2 skoraj okrogli rjavo lisasti jajci. Valita oba, samec in samica, ki tudi skrbita za mladiče. Ti poletijo okrog 40. dne, a se vračajo v gnezdo na hranjenje in prenočevanje.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Sršenarja je moč najti v svetlih listnatih gozdovih in polodprtih krajinah Evrope, Afrike in Azije vse do Japonske. V Sloveniji gnezdi 600-800 parov. Preko zime se seli na jug.

Kljub imenu apivorus (apis po latinsko pomeni čebela) se sršenar večinoma hrani z ličinkami os in sršenov, redkeje pa tudi z manjšimi kuščarji, ptičjimi mladiči, majhnimi glodavci in mehkim sadjem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. BirdLife International (2016). »Pernis apivorus«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018-2. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 18. maja 2019.