Sodoprsti kopitarji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sodoprsti kopitarji
Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno

Snežna koza
Oreamnos americanus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Podrazred: Eutheria (višji sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Owen, 1848
Družine

Antilocapridae (vilorogi)
Bovidae (votlorogi)
Camelidae (kamele)
Cervidae (jeleni)
Giraffidae (žirafa in okapi)
Hippopotamidae (povodni konji)
Moschidae (pižmarji)
Suidae (svinje oz. prašiči)
Tayassuidae (pekariji)
Tragulidae (pritlikavi pižmarji)
Leptochoeridae
Chaeropotamidae
Dichobunidae
Cebochoeridae
Entelodontidae
Anoplotheriidae
Anthracotheriidae
Cainotheriidae
Agriochoeridae
Merycoidodontidae
Leptomerycidae
Protoceratidae
Xiphodontidae
Amphimerycidae
Gelocidae
Merycodontidae
Dromomerycidae

Sodoprsti kopitarji oz. parkljarji (znanstveno ime Artiodactyla) so red sesalcev. So splošno razširjeni, razen na Antarktiki in v Avstraliji. Skupno z lihoprstimi kopitarji imajo dolg gobec, niz zapletenih kočnikov in valjast trup. Vendar pa za razliko od lihoprstih telo nosita 3. in 4. prst , medtem ko sta 2. in 5. prst sta deloma (svinje) ali povsem zakrnela (kamele).

So večinoma rastlinojedi, primitivnejši predstavniki pa so tudi vsejedi.

Zgradba noge[uredi | uredi kodo]

Za parkljarje je značilna zgradba noge. Glavna os poteka med 3. in 4. prstom, tako da telesna teža počiva na teh dveh prstih. Prvi prst povsem manjka, 2. in 5. pa sta bolj ali manj zakrnela. Okončine, zlasti njihovi končni deli, so večinoma močno podaljšane in tako prilagojene hitremu načinu gibanja. Prosti členek prsta je obut v roževinast parkelj.

Zgradba lobanje[uredi | uredi kodo]

Gibčni del lobanje je navadno dolg, predmeljaki pa so po obliki podobni meljakom.

Sistematska delitev[uredi | uredi kodo]

Sistematsko delimo parkljarje na dve veliki skupini (podredova): na prašiče in sorodstvo (Suina) z družinami prašičev, pekarijev in povodnih konj, ter prežvekovalce (Ruminantia) s kamelami, pritlikavimi pižmarji, jeleni, žirafami, vilorogi in votlorogi.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lovka, Milan; Tome, Staša; Lipej, Lovrenc; Kryštufek, Boris (2003). Živali: velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 123944192. ISBN 86-11-16527-6. OCLC 446425942.
  • Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]