Seča
Seča Sezza Sveti Jernej (do 1958) | |
|---|---|
 | |
  Seča Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°29′53.12″N 13°36′31.83″E / 45.4980889°N 13.6088417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Piran |
| Površina | |
| • Skupno | 3,08 km2 |
| Nadm. višina | 64,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.249 |
| • Gostota | 410 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6320 Portorož |
| Zemljevidi | |
Seča - Naselje | |
| Lega | Občina Piran |
| RKD št. | 28337 (opis enote)[2] |
Seča (italijansko Sezza) je razloženo, večinoma urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri[3] s 1250 prebivalci (2020) v Občini Piran, deloma tudi ob obali Piranskega zaliva. H kraju spadata tudi zaselka Nožed in Paderno.
Naselje je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[4]
Lega[uredi | uredi kodo]
Naselje je na istoimenskem polotoku med Lucijo in Krajinskim parkom Sečoveljske soline, ter na pobočjih zahodnih obronkov flišnatega Šavrinskega gričevja, ki se iz priobalne ravnice dviga proti notranjosti Istre.
Jedro naselja je ob kanalu sv. Jerneja, pod glavno cesto G2-111 (Koper-Sečovlje), ki povezuje Lucijo s Sečovljami. Južno mejo naselja predstavljajo Sečoveljske soline, del severne meje z Lucijo (na drugi strani polotoka) pa območje nekdanjih Lucijskih solin, kjer danes stoji Marina Portorož. Del naselja se razteza tudi čez glavno cesto G2-111 (Koper-Sečovlje), v dolino med Parecagom in Vinjolami, ki se z zatrepom končuje pod vasjo Malija.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Seča se je po lokalni cerkvi imenovala Sveti Jernej[5] (italijansko San Bartolo) do leta 1958, ko so ime naselja spremenili v Seča. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jerneja del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[6][7][8]
Lokalna triladijska cerkev z ločenimi stebri je posvečena sv. Jerneju in je podružnična cerkev župnije Sečovlje. Je ena od dveh še ohranjenih nekdaj številnih solinarskih cerkva, ki so jih dali zgraditi solinarji v bližini solin, za potrebe opravljanje opoldanskih bogoslužij med vsakoletno solinarsko sezono, ki je trajala od 23. aprila (praznik sv. Jurija) do 24. avgusta (god sv. Jerneja). Cerkev se na tej lokaciji omenja že 1417, verjetno pa je starejša cerkev na vrhu polotoka stala že pred tem. Koprski škof Paolo Naldini v svojem Cerkvenem krajepisu namreč navaja, da je nekdanjo cerkev sv. Marije v Seči (od katere danes ni sledov, znana pa je lokacija) 14. aprila 1320 posvetil Tomaž Contarini.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
V naselju je v minulem stoletju deloval industrijski obrat za predelavo soli, začimb in kave, v okviru živilskoindustrijskega podjetja Droga. Pomemben vir zaslužka so še vedno pridelava zgodnjih vrtnin, oljkarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo ter čedalje bolj turizem.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
- Forma Viva, na položnem vrhu ob koncu polotoka Seča je na prostem v oljčnem gaju razstava monumentalnih kiparskih del v istrskem kamnu, domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.
- Kanal svetega Jerneja
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28337«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ »Italijanska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.
- ↑ Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Naldini Paolo, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper (COBISS)
- Černe, Andrej (1997). Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS d.d. COBISS 72111104. ISBN 86-341-1719-7.
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Kladnik, Drago; Pipan, Primož; Gašperič, Primož (2014). Poimenovanja Piranskega zaliva. Založba ZRC, Ljubljana. COBISS 273985280. ISBN 978-961-254-701-1.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
.jpg) | ||
Naselja so razvrščena od severa proti jugu. | ||
| Naselja | |
|---|---|
| Znamenitosti | |
| Osebnosti | |
