Setebos (luna)
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | John J. Kavelaars, Brett J. Gladman, Matthew J. Holman, Jean-Marc Petit, and Hans Scholl |
| Datum odkritja | 18. julij], 1999 |
| Oznake | |
| Uran XIX, S/1999 U 1 | |
| Značilnosti tira | |
Srednji polmer orbite | 17,418.000 km [1] |
| Izsrednost | 0,5914[1] |
| 2225,21 dni | |
| Naklon tira | 158° na ekliptiko [2] |
| Obkroža | Uran |
| Fizikalne značilnosti | |
Srednji polmer | ~24 km (ocena) [2] |
| ~7.200 km² (ocena) | |
| Prostornina | ~58.000 km³ (ocena) |
| Masa | ~7,5×1016 kg (ocena) |
Srednja gostota | ~1,3 g/cm³ (ocena) |
| 0,0063 m/s2 (ocena) | |
| 0,0204 km/s (ocena) | |
| ? | |
| neznan | |
| Albedo | 0,04 (predvideno) [2] |
| Temperatura | ~64 K (ocena) |
Setebos je Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]
Luno Setebos je odkril John J. Kavelaars s svojimi sodelavci 18. julija 1999. Takrat je dobila začasno oznako S/1999 U 1. [3] Uradno ime je dobila po vlogi iz Shakespearjeve igre Vihar. Luna je znana je tudi kot Uran XIX.
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Parametri tirnice kažejo na to, da bi luna Setebos z lunama Sikoraks in Prospero lahko pripadala dinamični skupini, ki bi imela skupni izvor. [4] Vendar barve, ki so jih opazili, tega ne potrjujejo. Setebos izgleda siv v vidnem delu spektra (barvni indeks je B – V = 0,77 ; R – V = 0,35) [5], kar je podobno luni Prospero, vendar se razlikuje od lune Sikoraks, ki je svetlordeča.
Opombe in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Donald K. Yeomans (28. junij 2007). »Planetary Satellite Mean Orbital Parameters«. JPL/NASA. Pridobljeno 19. januarja 2008.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Scott S. Sheppard, David C. Jewitt, and Jan Kleyna An Ultradeep Survey for Irregular Satellites of Uranus: Limits to Completeness, The Astronomical Journal, 129 (2005), pages 518–525 . Preprint
- ↑ B. Gladman, JJ Kavelaars, Matthew J. Holman, J-M. Petit, H. Scholl, P. Nicholson, J. A. Burnse The Discovery of Uranus XIX, XX, and XXI, Icarus, 147 (2000), pp. 320–324
- ↑ Grav, Tommy; Holman, Matthew J.; Gladman, Brett J.; Aksnes, Kaare Photometric survey of the irregular satellites,Icarus, 166,(2003), pp. 33-45. Preprint
- ↑ Tommy Grav, Matthew J. Holman, and Wesley C. Fraser Photometry of Irregular Satellites of Uranus and Neptune,The Astrophysical Journal, 613, (2004), pp. L77–L80. Preprint
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
V splošnem navedeni po naraščajoči oddaljenosti od Urana. | |
| Notranji | |
| Glavni (sferoidni) | |
| Zunanji nepravilni | |
.svg){kind=small}
