Salzach

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Salzach
Salica
Salzach v Salzburgu
Lokacija
DržaveAvstrija, Nemčija
MestaSalzburg, Zell am See, Bischofshofen, Freilassing, Hallein,
Fizične lastnosti
IzvirSalzachgeier, Kitzbühelske Alpe
 ⁃ koordinati47°18′0″N 12°06′57″E / 47.30000°N 12.11583°E / 47.30000; 12.11583
 ⁃ nadm. višina2300 m
IzlivInn
 ⁃ lokacija
Haiming, Nemčija
 ⁃ koordinati
48°12′24″N 12°55′46″E / 48.20667°N 12.92944°E / 48.20667; 12.92944Koordinati: 48°12′24″N 12°55′46″E / 48.20667°N 12.92944°E / 48.20667; 12.92944
 ⁃ nadm. višina
344 m
Dolžina227 km
Površina porečja6829km2
Pretok251 m3/s

Salzach (nemško: [ˈzaltsax]), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji. Je desni pritok reke Inn in je dolga 227 kilometrov, njen tok se preko Inna pridruži Donavi. Njeno porečje s površino 6.829 km2 obsega velik del severnih apneniških in srednjevzhodnih Alp. 83 % njenega porečja (5.643 km2) je v Avstriji, preostanek v Nemčiji (Bavarska).[1] Njeni največji pritoki so Lammer, Berchtesgadener Ache, Saalach, Sur in Götzinger Achen.

Tuji obiskovalci jo pogosto napačno imenujejo "reka Salzburg". Verjetno je to posledica podobnosti v imenih.[2]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Salzach izvira med vrhoma Salzachgeier in Schwebenkopf

Ime reke izhaja iz nemške besede salz za 'sol' in Aach (zelo razširjen zgornje nemški hidronim, iz stare visokonemške aha (proto-germanska * ahwō – 'tekoča voda', končno iz PIE * hakʷā- ('gibljiva voda'). Do 19. stoletja je bilo pošiljanje soli po reki Salza (starejša slovenščina Salica) pomemben del lokalnega gospodarstva. Prevoz se je končal, ko je vzporedna železniška proga Salzburg – Tirolska nadomestila stari prometni sistem.

Potek[uredi | uredi kodo]

Salzach je glavna reka v avstrijski zvezni deželi Salzburg. Izvir je na robu Kitzbühelskih Alp blizu Krimmla v zahodni regiji Pinzgau. Njen tok drenira več alpskih pašnikov na približno 2300 metrih nmv, med Krimmlom in tirolsko deželno mejo, 3–5 kilometrov severno od prelaza Gerlos na pobočju Salzachgeierja (2466 m) in bližnjim vrhom Schwebenkopf (2354 m).

Od tu teče proti vzhodu skozi veliko dolino preko kraja Bruck an der Großglocknerstraße južno od jezera Zell do Schwarzach im Pongau. Nato zavije proti severu in preide Sankt Johann im Pongau. Severno od tu Salzach tvori ozko sotesko Salzachöfen med Berchtesgadenskimi Alpami in Tennengebirge ter nato steče skozi Hallein in mesto Salzburg.

Spodnji tok Salzach med Laufenom in Oberndorfom

Salzach od sotočja s pritokom reke Saalach v severni Salzburški kotlini tvori skoraj 70 kilometrov dolgo mejo med Bavarsko, Nemčijo ter avstrijskima deželama Salzburg in Zgornjo Avstrijo. Mesta na bregovih v spodnjem delu so Laufen in njegovo sestrsko mesto Oberndorf bei Salzburg, Tittmoning in Burghausen. Vsa ta mesta imajo mejne prehode.

Reka se končno pridruži reki Inn v Haimingu med Burghausnom in Braunauom.

Pritoki[uredi | uredi kodo]

Zgornji in spodnji tok: Putzengraben , Trattenbach [ceb; de; sv] in Dürnbach iz Kitzbühelskih Alp, Krimmler Ache, Obersulzbach Untersulzbach, Habach , Hollersbach , Felberbach , Stubache, Kapruner Ache z Visokega Taurna, Pinzga iz jezera Zell, Fuscher Ache, Rauriser Ache iz Visokega Taurna, Dientener Bach iz Salzburških Skrilanih Alp, Gasteiner Ache, Großarlbach, Kleinarlbach z Visokega Taurna, Fritzbach iz masiva Dachstein, Mühlbach in Blühnbach iz Hochköniga.

Spodnji tok: Lammer z vzhoda, Torrener Bach (v dolini Blunau) iz Berchtesgadenskih Alp, Taugl in Almbach iz Hintersee, oba iz skupine Osterhorn, Königsseer Ache iz Königsseeja, Kehlbach, Fischach z jezera Wallersee, Klausbach, največji pritoki Saalach, Sur in Götzinger Achen na bavarski strani, Oichten pri Oberndorfu in Moosach v mejni regiji Salzburg-Zgornja Avstrija.

Hidroelektrarne[uredi | uredi kodo]

Trenutno na Salzachu deluje 12 hidroelektrarn. Elektrarne so navedene na začetku vodnih virov:

Dam Zmogljivost (MW) Letna proizvodnja (Mio. kwh)
Schwarzach 120 482
Wallnerau 13 38
St. Veit 16 67
St. Johann 16 71
Urreiting 16 76
Bischofshofen 16 70
Kreuzbergmaut 18 80
Werfen-Pfarrwerfen 16 81
Gamp 8 53
Sohlstufe Hallein 16 81
Urstein 22 120
Sohlstufe Lehen 13 81

Mostovi[uredi | uredi kodo]

V mestu Salzburg je 13 mostov čez reko Salzach za motoriziran in nemotoriziran promet. Dolvodno so samo čezmejni mostovi in sicer most med Laufenom in Oberndorfom ter Europastegom ter most med Tittmoningom in Ettenauom (občina Ostermiething) ter dva med Burghausenom in Hochburg-Achom (Wanghausen: Novi most in Ach an der: Stari most). Na zgornjem in srednjem toku reke so številni mostovi.

Mnoge od teh mostov so poplave večkrat uničile. Poplava 13. avgusta 1959 z 2100 m³ / s je pomenila konec pravkar zgrajenega avtocestnega mostu pod Salzburgom, ki se je zrušil zaradi spodkopanja dna.

Razpravlja se o gradnji dodatnega mostu za čezmejni motorni promet na območju Laufna. Do zdaj kljub ugotovitvi ustrezne potrebe ni bil dosežen noben dogovor. Ovira med drugim so bili protesti prebivalcev in velik, zaščiten poplavni gozdni pas.[3]

Poleg tega se razmišlja o gradnji mostu za pešce tik pred izlivom Salzacha med Haimingom in Überackernom.

Turizem in prosti čas[uredi | uredi kodo]

  • V Haus der Natur je stalna razstava o Lebensader Salzach
  • Dobro označena kolesarska pot Tauernradweg se začne pri Krimmlskih slapovih v narodnem parku Visoke Ture in vodi ob rekah Salzach, Saalach in Inn, deloma po starih vlečnih poteh (Treppelwegen) do Passaua.
  • Iz Laufna preko Tittmoninga ob reki vodi pot do Burghausna (približno 40 km), ki jo je na nemški strani zelo enostavno prehoditi.
  • Na najnižjem rečnem odseku je mogoče pri lokalnih turističnih uradih rezervirati vožnje s pletnami, ki potekajo poleti nekajkrat mesečno, po poti ladijskega prometa s soljo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Complete table of the Bavarian Waterbody Register, Bavarski državni urad za okolje (xls, 10.3 MB)
  2. »Salzburg River : Salzach Attractions«. www.visit-salzburg.net. Pridobljeno 5. julija 2019.
  3. Bürgerinitiative Vernunft statt Salzachbrücke Arhivirano 2020-02-15 na Wayback Machine. (abgerufen am 31. Januar 2013)

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Österreichisches Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft: Die Salzach - ein Fluss bewegt! (PDF, 5,91 MB)
  • Norbert Winding und Dieter Vogel (Hrsg.): Die Salzach. Wildfluss in der Kulturlandschaft. Verlag Kiebitz Buch, Vilsbiburg 2003, ISBN 3-9807800-1-5
  • Manfred Straberger (Bearb.): "Das Flußgebiet der Salzach." Steiner, Stuttgart 1974. (Hydronymia Germaniae, Reihe A, Lfg. 9), ISBN 3-515-01913-8

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]