Roanne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Roanne
Lega
Zemljevid
Roanne se nahaja v Francija
Roanne
Roanne se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Roanne
46°2′10″N 4°4′5″E / 46.03611°N 4.06806°E / 46.03611; 4.06806Koordinati: 46°2′10″N 4°4′5″E / 46.03611°N 4.06806°E / 46.03611; 4.06806
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaLoire
OkrožjeRoanne
KantonRoanne-Jug
Roanne-Sever
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Grand-Roanne Agglomération
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Laure Déroche
Površina
1
16,12 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
34.762
 • Gostota2.200 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
42187 /42300
Nadmorska višina257–304 m
(povp. 279 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Roanne (provansalsko Rouana) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Loire. Leta 2010 je mesto imelo 36.806 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Forez ob reki Loari in njenih pritokih Renaison in Oudan z leve ter Rhins z desne strani, 78 km severno od Saint-Étienna in 80 km severozahodno od Lyona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Roanne je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Belmont-de-la-Loire, Charlieu, Néronde, La Pacaudière, Perreux, Saint-Germain-Laval, Saint-Haon-le-Châtel, Saint-Just-en-Chevalet in Saint-Symphorien-de-Lay s 157.319 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Toponomija kraja je galskega izvora, Rod-onna ("tekoča voda"), iz katere se je preko vmesnih Rodumna in Rouhanne razvilo sedanje ime. Zgodovina mesta je tesnio povezana z reko Loaro. Kot pristanišče pomemben že v rimskem obdobju je v času po 4. stoletju njegova moč pojemala, nato pa v 12. stoletju s prihodom grofov Forez v te kraje ponovno začel prosperirati kot trgovska točka med Parizom in Sredozemljem.

Leta 1864 je bil mestu s strani Napoleona III. podeljen Red legije časti kot prispevek v boju proti Avstrijcem leta 1814.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • cerkev sv. Štefana, prvotno iz 14. stoletja, večkrat obnovljena, sedanji izgled je dobila v letu 1844,
  • gotska cerkev Notre-Dame des Victoires iz leta 1864,
  • cerkev sv. Ane iz druge polovice 19. stoletja, z oltarno sliko - triptihom Pasijona iz 15. stoletja,
  • romanska cerkev sv. Ludvika iz leta 1881,
  • kapela sv. Mihaela iz 17. stoletja,
  • Muzej lepih umetnosti in arheologije Joseph Déchelette,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.