Rimska legija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.

Legija v obdobju rimske republike[uredi | uredi kodo]

Rimska legija je v obdobju republike imela 4.200 legionarjev (v primeru vojne je lahko narasla do 5.000; dodali so 800 zavezniških vojakov) in je bila sestavljena iz 60 centurij:

Poleg tega je imela legija dodano še rimsko konjenico 300 mož.

Po Marijevih reformah se je spremenila tudi sestava legije. Triarije, princepse in hastate so oborožili enako, toda obdržali so stare nazive. Reorganizirali so tudi sestavo legije, tako da so v kohorto združili tri maniple legionarjev; 10 kohort je sestavljalo legijo. Legiji je poveljevalo 6 tribunov, a so jih nato zamenjali legati.

Legija v obdobju rimskega cesarstva[uredi | uredi kodo]

Legija je v času rimskega cesarstva doživela novo spremembo. Obsegala je 10 kohort; 1. kohorta je imela 5 centurij z 800 mož, ostalih devet kohort pa je imelo 6 centurij z 500 možmi. Priključili so jim še 120 konjenikov. Skupaj je legijo sestavljalo okoli 5.500 legionarjev.

Seznam legij[uredi | uredi kodo]

Legije leta 68
Manjkajoče legije

Manjkajoče legije so leta 9 v Bitki v Tevtoburškem gozdu popolnoma uničili Germani. Legij niso niti obnovili niti uporabili njihovih številk, kar je izjemen primer v rimski zgodovini.

Druge legije

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]