Pomožni mat
Pomožni mat je zvrst šahovskega problema, pri katerem črni odigra prvo potezo in pomaga belemu, da ga beli matira (črnega). Označuje se s črko h in številom potez, h#2 je torej pomožni mat v dveh potezah.
Primer problema je pomožni mat v osmih potezah, avtorja Zdravka Maslarja, objavljen v reviji Die Schwalbe leta 1981. Rešitev je:
- 1.Kf3 Kd3 2.Lb3 Kc3 3.Ke4+ Kd2 4.Kd4 Ke2 5.Kc3 Sb4 6.Kb2 Kd2 7.Ka1 Kc1 8.La2 Sc2#
V zapisu rešitve je, v nasprotju z običajnim šahovskim zapisom, prva poteza črnega.
Zvrsti problemov[uredi | uredi kodo]
Schach, junij 1975
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| h#2 (2 rešitvi) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Več rešitev[uredi | uredi kodo]
Načelno imajo šahovski problemi eno rešitev. V pomožnem matu imajo lahko problemi več predvidenih rešitev, ki so medsebojno povezane; število rešitev mora biti omenjeno v postavitvi problema.
Primer na levi ima dve rešitvi:
- 1.Lxb8 Ld5 2.Sc7 Lxg5#
- 1.Tdxd8 Lc6 2.Sd7 Txb3#
Rešitvi sta (in morata biti) povezani, v obeh se pojavi isti vzorec: črni najprej vzame figuro, ki v drugi rešitvi matira (ta tema se imenuje Zilahi), hkrati pa odpre vrsto oz. diagonalo, na kateri se zgodi mat.
Dvojčki[uredi | uredi kodo]
Drugi način za večjo raznolikost igre v pomožnem matu so t. i. dvojčki. Pri tem nastane iz originalnega problem nov problem z manjšo spremembo: zamenjavo figure, premikom figure, spremembo šahovnice, zasukom šahovnice in podobno. Dvojčki se pojavljajo tudi v drugih zvrsteh problemskega šaha, posebej pogosti so v pomožnem matu. Primer na desni je eden najbolj slavnih (večkratnih) dvojčkov, katerih avtor je Henry Forsberg, objavljen leta 1935 v reviji Revista Romana de Şah 1935. Dvojčki nastanejo z zamenjavo dame na polju a6 z drugimi črnimi figurami.
- a) diagram 1.Df6 Sc5 2.Db2 Ta4#
- b) s Ta6: 1.Tb6 Tb1 2.Tb3 Ta1#
- c) z La6: 1.Lc4 Se1 2.La2 Sc2#
- d) s Sa6: 1.Sc5 Sc1 2.Sa4 Tb3#
- e) s Pa6: 1.a5 Tb3 2.Ka4 Sc5#
Dupleks[uredi | uredi kodo]
Naslednja različica je dupleks, dvostranski problem. Prvi problem je običajni pomožni mat, v drugem pa se vlogi belega in črnega zamenjajo, sedaj beli vleče prvi. Tudi dupleks se pojavljaja tudi v drugih zvrsteh problemskega šaha, posebej pogosti so v pomožnem matu,
Rešitev s črnim na potezi je: 1.Sg6 f8D 2.Se5 d8S#, če pa vleč najprej beli pa: 1.f8T Sf7 2.d8L Sd6#. Obe rešitvi sta smiselno povezani, z dvema nižjima promocijama (podpromocija). Problem te vrste, kjer nastopijo promocije v vse štri vrste figur (D, T, L, S) se imenuje allumwandlung.
Serijski problemi[uredi | uredi kodo]
Pomožni mat je lahko serijski problem, kjer črni sam vleče vse poteze, nakar ga beli v svoji prvi in zadnji zadnji potezi matira. Med vmesnim potezami, ki morajo seveda ustrezati pravilom, beli kralj ne sme biti nikoli v šahu. Primer desno je serijski pomožni mat v 17 potezah (ser-h#17), avtor je Thomas Rayner Dawson, objavljen je bil v reviji Fairy Chess Review, 1947.
Beli lahko matira črnega s potezo Sb3, pri čemer mora biti na polju neka črna figura. Figura lahko nastane s promocijo kmeta f2. Vendar ta figura ne more biti skakač - beli bi bil v šahu, ne mored biti lovec ali dama, ker bi jemala skakača na b3, torej je trdnjava. Ob promociji v trdnajvo na f1 bi bil beli v šahu, zato mora črni pripeljati kralja na e1, promovirati trdnjavo, se vrniti s kraljem na a1 in odigrati Ta2. Rešitev je (in mora biti) edinstvena:
- 1.Ka2 2.Ka3 3.Kb4 4.Kc3 5.Kd3 6.Ke2 7.Ke1 8.f1T 9.Tf2 10.Ke2 11.Kd3 12.Kc3 13.Kb4 14.Ka3 15.Ka2 16.Ka1 17.Ta2 Sb3#
Druge vrste problemov pomožnega mata[uredi | uredi kodo]
Pomožni mat je lahko, tako kot drugi problemi, osnovan na pravljičnih figurah ali spremenjenih različicah (npr. različica circe in druge).
