Polieten
| |
| |
| |
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
polieten ali poli(metilen)
| |
| Druga imena
polietilen
| |
| Identifikatorji | |
| Kratice | PE |
| ChemSpider |
|
| ECHA InfoCard | 100.121.698 |
| KEGG | |
| MeSH | Polyethylene |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| Lastnosti | |
| (C2H4)n | |
| Gostota | 0.91–0.96 g/cm3[1] |
| Tališče | 115–135 °C (239–275 °F; 388–408 K)[1] (239–275 °F) |
| Magnetna občutljivost | −9.67×10−6 (HDPE, SI, 22°C) [2] |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika. Svetovna proizvodnja znaša okoli 80 milijonov ton letno.[3] Njegova osnovna uporaba je v embalaži (plastične vrečke, plastične folije, geomembrane, posode, vključno s plastenkami, itd.). Veliko različnih vrst polietena je znanih, večina jih ima molekulsko formulo (C2H4)n. PE je običajno zmes podobnih polimerov iz etena z različnimi vrednosti n.
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Batra, Kamal (2014). Role of Additives in Linear Low Density Polyethylene (LLDPE) Films. str. 9. Pridobljeno 16. septembra 2014.
- ↑ Wapler, M. C.; Leupold, J.; Dragonu, I.; von Elverfeldt, D.; Zaitsev, M.; Wallrabe, U. (2014). »Magnetic properties of materials for MR engineering, micro-MR and beyond«. JMR. 242: 233–242. doi:10.1016/j.jmr.2014.02.005.
- ↑ Piringer & Baner 2008, str. 32.