Plomin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Plomin
Plomin
Plomin
Plomin se nahaja v Hrvaška
Plomin
Plomin
Geografska lega na Hrvaškem
45°8′16″N 14°10′51″E / 45.13778°N 14.18083°E / 45.13778; 14.18083Koordinati: 45°8′16″N 14°10′51″E / 45.13778°N 14.18083°E / 45.13778; 14.18083
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaIstrska županija Istrska županija
ObčinaKršan
Nadm. višina
166 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno124
Poštna številka
52234 Plomin
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).
.

Plomin, popis 1991; skupaj: 137

  Hrvati 64 (46,71 %)
  Jugoslovani 13 (9,48 %)
  Italijani 3 (2,18 %)
  Srbi 3 (2,18 %)
  Albanci 1 (0,72 %)
  Muslimani 1 (0,72 %)
  Ukrajinci 1 (0,72 %)
  Neopredeljeni 4 (2,91 %)
  Regionalno opredeljeni 44 (32,11 %)
  neznano 3 (2,18 %)

Plomin (italijansko: Fianona) je naselje, ki upravno spada pod občino Kršan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Termoelektrarna pri Plominu

Plomin leži v srednjem delu vzhodne obale Istre na 148 m visokem hribčku nad Plominskim zalivom in naseljem Plomin Luka, ob glavni cesti Reka - Pulj.

Z razgledne točke na rtu Mašnjak 247 mnm, ki je oddaljen okoli 2,5 km od naselja, je lep razgled na okoli 3,5 km dolg in 300 do 400 m širok Plominski zaliv in otok Cres. Pod naseljem Plomin je postavljena velika termoelektrarna - Termoelektrarna Plomin. V Plominu je odcep ceste proti Pazinu (28 km).

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V Plominu stalno živi 124 prebivalcev (popis 2001)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Plomin se je razvil na kraju starega ilirsko - rimskega naselja Flanona. V srednjem veku je bil kraj v lasti oglejskega patriarha, od 1420 pa v lasti Benetk. V kraju je delno ohranjen sistem fortifikacij iz 16. in17. stol. Na južni fasadi romanske cerkve sv. Jurija Starog je ohranjen glagoliski napis iz 11. do 12. stol., ki je eden najstarejših glagoliskih spomenikov v Istri. V vasi stoji župnijska cerkev postavljena leta 1474

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1184 1256 324 330 386 408 1474 1556 298 129 179 125 114 137 124

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]