Pietro Pomponazzi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Portret
Rojstvo16. september 1462[1]
Mantova[2]
Smrt18. maj 1525 (62 let)
Bologna[2]
Poklicfilozof, profesor, pisatelj, univerzitetni učitelj
ObdobjeRenesančni humanizem/aristotelizem
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijarenesančni aristotelizem, averoizem
Glavna zanimanja
metafizika (s teologijo, etika
Pomembne ideje
zgrešenost sholastičnega razumevanja Aristotela
Vplival na
Nasprotoval

Pietro Pomponazzi (latinsko: Petrus Pomponatius), italijanski renesančni humanist, * 16. september 1462, Mantova, Lombardija, Italija, † 18. maj 1525, Bologna, Emilija-Romanja, Italija.

Po študiju medicine na Univerzi v Padovi, ki ga je leta 1478 zaključil z doktoratom, je do leta 1495 na isti univerzi poučeval filozofijo, nakar se je preselil v Ferraro, kjer je do leta 1512 predaval Aristotelovo psihologijo (delo »O duši«). Nazadnje se je leta 1512 ustalil v Bologni, kjer je napisal svoja najpomembnejša dela.

Kljub temu, da je njegovo življenjsko delo v celoti usmerjeno v Aristotela, ga ne sprejema kot avtoritete tomistične teologije. V svojem najpomembnejšem delu »O nesmrtnosti duše« (De immortalitate animae) zavrne tomistične teze o nesmrtnosti duše s sklicevanjem na Aristotelove razloge za končnost duše, ki jih Aristotel poda v delu »O duši«. Zanj je tomizem, ki brezprizivno poziva na spoštovanje avtoritete Aristotela, kvečjemu odmik od le-tega.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Помпонацци Пьетро // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]