Peter Prevc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Peter Prevc
Portret
Osebni podatki
Rojstvo20. september 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1] (31 let)
Kranj
Višina179 cm
Športna kariera
KlubSK Triglav Kranj
SmučiSlatnar
Osebni rekord250 m (Vikersund 2015)
Olimpijske igre
Nastopi4
Medalje3 (1X zlata)
Svetovna prvenstva
Nastopi5
Medalje5 (1X zlata)
Svetovni pokal
Kariera20102024
Zmage24
Stopničke62
Veliki kristalni globus1 (2016)
Mali kristalni globus3x poleti (2014, 2015, 2016)

Peter Prevc, slovenski smučarski skakalec, * 20. september 1992, Kranj.

Z velikih tekmovanj ima Peter Prevc pet posamičnih kolajn in eno ekipno. Kot tretji Slovenec je osvojil mali kristalni globus v skupnem seštevku smučarskih poletov. Po Jožetu Šlibarju je 14. februarja 2015 kot drugi slovenski skakalec postavil nov svetovni rekord s poletom dolgim 250 m in postal prvi v zgodovini, ki je preletel 250 metrov. V sezoni 2015/16 je osvojil veliki kristalni globus ter mali kristalni globus v smučarskih poletih, zmagal na Novoletni skakalni turneji ter dosegel veliko ostalih rekordov (število zbranih točk, stopničk in zmag v eni sezoni). Po izboru Ameriške športne akademije je bil izbran za ameriškega športnika meseca marca 2016, prav tako pa je končal na tretjem mestu ameriškega športnika leta 2016.

Kariera[uredi | uredi kodo]

2009: Debi v svetovnem pokalu[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je Prevc debitiral na tekmi v Lillehammerju, kjer je že takoj osvojil točke svetovnega pokala. Januarja 2010 je nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Hinterzartnu,[2] kjer je osvojil srebrno medaljo in dokazal, da gre resnično za velik skakalni up. Mnogi so ga že pred sezono označevali za svetlo prihodnost slovenskega skakanja in zagotovil si je tudi normo na Zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, kjer je na srednji skakalnici osvojil sedmo mesto, na veliki pa je bil 16 mesto, obe zlati medalji je osvojil švicar Simon Ammann. Nastopil je tudi na ekipni tekmi, kjer je skupaj s Primožem Piklom, Mitjo Mežnarjem in Robertom Kranjcem osvojil osmo mesto, zlato medaljo je osvojila ekipa Avstrije. Skupno je končal na 35. mestu, na novoletni turneji pa je bil 41., medtem ko na poletih ni nastopal.

2011: Medalja na svetovnem prvenstvu[uredi | uredi kodo]

Leta 2011 je debitiral še na SP v nordijskem smučanju 2011 v Oslu, kjer je osvojil bron na ekipnem tekmovanju s slovensko reprezentanco.[3] V ekipi so nastopili še Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Jernej Damjan. V Planici je debitiral v poletih, kjer je ekipno s tretjim mestom sploh prvič stal na odru za zmagovalce. Skupaj s tremi sotekmovalci so bili s strani društva slovenskih športnih novinarjev izbrani za Slovensko športno ekipo leta.

2012: Padec v Oberstdorfu[uredi | uredi kodo]

Leta 2012 je na ekipni tekmi svetovnega pokala v poletih v Oberstdorfu priboril slovenski ekipi prvo zmago na ekipnih tekmovanjih v zgodovini. Pri poletu dolgem 225,5 m kar bi bil izenačen rekord letalnice Harrija Ollia, a je pri tem padel in si poškodoval ramenske vezi. S tem je predčasno končal sezono. Kljub temu je Slovenija na tej tekmi zmagala in se veselila prve slovenske ekipne zmage. V ekipi so bili še Jure Šinkovec, Robert Kranjec in Jurij Tepeš. Avstrijo je premagala za 0,7 točke. Na svetovnem prvenstvu je z ekipo osvojil bronasto medaljo. V skupnem seštevku je končal na 15. mestu.

2013: Uspeh na svetovnem prvenstvu[uredi | uredi kodo]

V sezoni 2013 je skupaj s sotekmovalci zmagal na treh ekipnih tekmah za svetovni pokal. V Vikersundu je z 230 metri postavil tisti čas svoj osebni rekord. Na SP v nordijskem smučanju 2013 v Val di Fiemme, kjer je osvojil prvo medaljo na svetovnih prvenstvih, je na veliki skakalnici osvojil srebrno medaljo, na srednji pa bronasto.[4][5] Na koncu sezone je z drugim mestom na poletih v Planici osvojil še prve stopničke posamično, enkrat je bil drugi enkrat pa tretji. Na koncu je končal na osmem mestu skupnega seštevka svetovnega pokala. V poletih je bil peti, na novoletni turneji je končal na nehvaležnem četrtem mestu. Bil je imenovan za slovenskega športnika leta 2013.

2014: Prvi mali globus[uredi | uredi kodo]

V sezoni 2014 mu je uspelo osvojiti mali kristalni globus v poletih z drugim mestom in svojo prvo zmago v svetovnem pokalu na edinih tekmah sezone v poletih na letalnici Kulm v Tauplitzu. To je bil že četrti za Slovenijo. Enega je osvojil Primož Peterka, dva pa Robert Kranjec. Po svoji drugi zmagi v svetovnem pokalu v karieri v Saporu je postal je prvič oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu.[6] 9. februarja 2014 je na Zimskih olimpijskih igrah v ruskem Sočiju na posamični tekmi na srednji skakalnici osvojil srebrno medaljo, kar je prva slovenska posamična olimpijska medalja na srednji skakalnici, 15. februarja 2014 pa je na veliki skakalnici osvojil še bronasto medaljo in s tem postal drugi Slovenec, ki je osvojil posamično medaljo na olimpijskih igrah in prvi, ki je na olimpijskih igrah osvojil dve posamični medalji. Na svojem premiernem nastopu na SP v poletih v Harrachovu 2014 je po dveh serijah osvojil bronasto medaljo. Za konec sezone je zmagal še na tekmi svetovnega pokala na prenovljeni Bloudkovi velikanki z novim rekordom 142 metrov. V skupnem seštevku svetovnega pokala je končal na 2. mestu za Kamilom Stochom. Leta 2014 je bil že drugič zapored imenovan za Slovenskega športnika leta.

2015: Svetovni rekord[uredi | uredi kodo]

V Engelbergu leta 2014

Na novoletni turneji je skupno končal na tretjem mestu. V tej sezoni je trikrat zmagal. 13. februarja 2015 je na kvalifikacijah pred tekmo svetovnega pokala na poletih v Vikersundu postavil nov slovenski rekord v smučarskih skokih s 245,5 metri, dan kasneje pa je v finalni seriji zmagal z novim svetovnim rekordom 250 metrov, ter tako kot drugi Slovenec s svetovnim rekordom po Jožetu Šlibarju. [7] Rekord je veljal le en dan, kajti na nedeljski tekmi ga je z 251,5 metri izboljšal Anders Fannemel.[8] Na svetovnem prvenstvu na Falunu v Švedski ni osvojil medalje, je pa bil blizu. Na koncu sezone se je izenačil v svetovnem pokalu po številu točk s Severinom Freundom, kar je bilo prvič v svetovnem pokalu ko sta imela dva skakalca enako točk v svetovnem pokalu. A je Freund zmagal devetkrat, Prevc trikrat in se moral zadovoljiti z drugim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na koncu je osvojil svoj drugi mali kristalni globus v poletih. To sezono je zmagal je v Saporu, Vikersundu in Planici. Na prvi tekmi v Planici je prvi seriji z 248,5 metrov skočil rekord letalnice bratov Gorišek v drugi seriji pa postal eden izmed tistih skakalcev, ki so dobili petkrat dvajset od sodnikov. Leta 2015 je še tretjič zapored je postal Slovenski športnika leta.

2016: Novoletna turneja, svetovno prvenstvo in kristalni globus[uredi | uredi kodo]

Prevc med skokom.

S tretjim mestom v Oberstdorfu in prvimi mesti v Garmisch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu je zmagal na novoletni turneji štirih skakalnic 2015/16, kot drugi Slovenec po Primožu Peterki. Skupno je zbral rekordnih 1139,4 točk. Na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu je Peter po treh serijah tekmo dobil in tako osvojil svojo prvo zlato medaljo na velikih tekmovanjih. Njegov najbližji zasledovalec Kenneth Gangnes je za njim zaostal 3,1 točke. Sezono je zaključil s skupno 2.303 točkami (nov rekord števila točk v eni sezoni), 15 zmagami in 22 stopničkami. S tem je postal drugi Slovenec, ki je prejel veliki kristalni globus (po Primožu Peterki). Osvojil je tudi mali kristalni globus v poletih in to že tretjič zapored. Z osvojitvijo tretjega malega kristalnega globusav poletih se je po število osvojenih malih kristalnih globusov v poletih izenačil z najboljšim letalcem sveta, Gregorom Schlirenzauerjem. Na drugi tekmi v Engelbergu je zmagal z novim rekordom 142 m. Na svetovnem prvenstvu v Kulmu leta 2016 je v tretji seriji popravil rekord letalnice z 243 m na 244 m. Na Almatyu je skočil je skočil 141 m, a je rekord takoj nato za 0,5 m izboljšal Severin Freund. V Vikersundu je na nedeljski tekmi v drugi seriji padel pri 249 m, a vseeno zmagal in postal tretji skakalec po Andreasu Goldbergerju in Martinu Schmittu, ki je zmagal s padcem. V tej sezoni je dosegel rekord največjega povprečja točk na tekmo 79,41 in prednost pred drugouvrščenim v skupnem seštevku svetovnega pokala, in sicer 813 točk. Po številu zaporednih stopničk je drugi za Janneom Ahonenom. V zakletem Finskem so se mu stopničke spet izmuznile na. V Planici je na vseh treh tekmah stal na stopničkah skupaj z rojakom Robertom Kranjcem, od tega je dvakrat zmagal. V Willigenu in Bischofshofenu je postal prvi Slovenec, ki je zmagal na teh skakalnicah. Bil je imenovan za skakalca sezone, njegov mlajši brat Domen za zvezdo v vzponu, trener Goran pa za trenerja sezone.

24. maja 2016 mu je slovenski predsednik Borut Pahor podelil zlati red za zasluge Republike Slovenije za »izjemne športne dosežke, prispevek k uveljavljanju Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih mladim.« [9]

2017: Prva večja kriza v njegovi karieri[uredi | uredi kodo]

25. novembra v Ruki na prvi tekmi sezone 2016/17, je tretjim mestom prišel do svoje jubilejne, petdesete uvrstitve na zmagovalni oder in to s padcem pri drugem skoku, potem ko je po prvem celo vodil.[10] Po tem padcu je zapadel v manjšo krizo. Težava naj bi bila v njegovem počepu, ki mu zmanjša vzletno hitrost in posledično v samem odskoku.

Pred nadaljevanjem sezone, 13. decembra, je še četrtič zapored prejel priznanje za slovenskega športnika leta, za leto 2016 ga je na prireditvi v Cankarjevem domu prejel od nekdanje atletinje Brigite Bukovec.[11][12]

2022: Novi uspehi v olimpijskem letu[uredi | uredi kodo]

V drugem tekmovalnem dnevu zimskih olimpijskih iger v Pekingu je Peter Prevc osvojil 4. mesto na srednji skakalnici in za bronasto kolajno zaostal za 0,5 točke. Naslednjega dne pa skupaj s Timijem Zajcem, Uršo Bogataj, Niko Križnar je z rekordno prednostjo osvojil zlato kolajno. Prevc je komplet olimpijskih kolajn osvojil na zaporednih igrah in ima v svoji vitrini bronasto, srebrno in ekipno zlato kolajno.

2024: Zaključek kariere[uredi | uredi kodo]

6. februarja 2024 je Peter Prevc napovedal, da bo to njegova zadnja sezona. Sklical je izredno novinarsko konferenco, kjer je med drugim omenil, da še ni odločen o svoji prihodnosti, ve pa, da se s športom profesionalno več ne bo ukvarjal[13]. Dva tedna po napovedi upokojitve je Peter Prevc stopil dvakrat na drugo stopničko pod Kulmsko letalnico, kar se ni zgodilo vse od leta 2022, ko je pod Poncami stopil na skakalni oder[14]. 15. marca 2024 je zmagal prvič po sedmih letih v kvalifikacijah.(Vikersund).

Zadnji vikend Petrove kariere je zaznamovala petkova zmaga Pod Poncami. Slavil je z slabimi 4 točkami naskoka pred drugo uvrščenim Danielom Huberjem in tako kronal svojo izjemno kariero[15].

Svetovni pokal[uredi | uredi kodo]

Naslovi[uredi | uredi kodo]

Sezona Disciplina
2013/14 mali kristalni globus v poletih
2014/15 mali kristalni globus v poletih
2015/16 Zlati orel z novoletne turneje
veliki kristalni globus
mali kristalni globus v poletih
Prevc v Titisee-Neustadtu 2016.

Stopničke po sezonah[uredi | uredi kodo]

Sezona Zmage Drugi Tretji Skupaj
2012/13 1 1 2
2013/14 3 5 3 11
2014/15 3 6 5 14
2015/16 15 5 2 22
2016/17 1 1 2
Skupaj 22 17 12 51

Točkovanje[uredi | uredi kodo]

Sezona Skupno 4H PO RA W5 NT
2009/10 35 41 N/A N/A 10
2010/11 24 13. 36. N/A N/A N/A
2011/12 15 20. 18. N/A N/A N/A
2012/13 7 8. 5. N/A N/A N/A
2013/14 2 4. 1 N/A N/A N/A
2014/15 2 3 1 N/A N/A N/A
2015/16 1 1 1 N/A N/A N/A
2016/17 9. 14. 5. 5. N/A N/A
2017/18 N/A
Prevc z velikim kristalnim globusom.
Prevc na veliki poletni nagradi v Hinzenbachu.
Peter Prevc na sprejemu v predsedniški palači.

Zmage[uredi | uredi kodo]

Št. Sezona Datum Kraj Skakalnica Velikost
1 2013/14 12. januar 2014   Avstrija Tauplitz/Bad Mitterndorf Kulm HS200 LE
2 25. januar 2014   Japonska Saporo Ōkurayama HS134 (nočna) VE
3 23. marec 2014   Slovenija Planica Bloudkova velikanka HS139 VE
4 2014/15 24. januar 2015   Japonska Saporo Ōkurayama HS34 (nočna) VE
5 14. februar 2015   Norveška Vikersund Vikersundbakken HS225 (nočna) LE
6 20. marec 2015   Slovenija Planica Letalnica bratov Gorišek HS225 LE
7 2015/16 13. december 2015   Rusija Nižni Tagil Tramplin Stork HS134 (nočna) VE
8 19. december 2015   Švica Engelberg Gross-Titlis-Schanze HS137 VE
9 20. december 2015   Švica Engelberg Gross-Titlis-Schanze HS137 VE
10 1. januar 2016   Nemčija Garmisch-Partenkirchen Große Olympiaschanze HS140 VE
11 3. januar 2016   Avstrija Innsbruck Bergiselschanze HS130 VE
12 6. januar 2016   Avstrija Bischofshofen Paul-Ausserleitner-Schanze HS140 (nočna) VE
13 10. januar 2016   Nemčija Willingen Mühlenkopfschanze HS145 VE
14 30. januar 2016   Japonska Saporo Ōkurayama HS134 (nočna) VE
15 10. februar 2016   Norveška Trondheim Granåsen HS140 (nočna) VE
16 13. februar 2016   Norveška Vikersund Vikersundbakken HS225 (nočna) LE
17 14. februar 2016   Norveška Vikersund Vikersundbakken HS225 LE
18 27. februar 2016   Kazahstan Almati Sunkar HS140 (nočna) VE
19 28. februar 2016   Kazahstan Almati Sunkar HS140 (nočna) VE
20 17. marec 2016   Slovenija Planica Letalnica bratov Gorišek HS225 LE
21 20. marec 2016   Slovenija Planica Letalnica bratov Gorišek HS225 LE
22 2016/17 11. februar 2017   Japonska Saporo Ōkurayama HS137 (nočna) VE
23 2019/20 9. marec 2020   Norveška Lillehammer Lysgårdsbakken HS140 LH
24 2023/24 22. marec 2024   Slovenija Planica Letalnica bratov Gorišek HS240 LE

Posamične tekme (204)[uredi | uredi kodo]

Sezona 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Točke
2009/10 Kuusamo Lillehammer Lillehammer Engelberg Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Bad Mitterndorf Bad Mitterndorf Saporo Saporo Zakopane Zakopane Oberstdorf Klingenthal Willingen Lahti Kuopio Lillehammer Oslo 106
22 31 q 26 27 32 28 36 q 14 26 17 14 19 14
2010/11 Kuusamo Kuopio Lillehammer Lillehammer Engelberg Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Harrachov Harrachov Saporo Saporo Zakopane Zakopane Zakopane Willingen Klingenthal Oberstdorf Vikersund Vikersund Lahti Planica Planica 218
12 25 32 31 32 39 17 12 27 11 18 23 11 12 18 24 q 16 21 17
2011/12 Kuusamo Lillehammer Lillehammer Harrachov Harrachov Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Bad Mitterndorf Bad Mitterndorf Zakopane Zakopane Saporo Saporo Predazzo Predazzo Willingen Oberstdorf Lahti Trondheim Oslo Planica Planica 400
16 24 23 14 21 42 20 31 19 11 20 21 13 4 6 35 7 13 10 4 8
2012/13 Lillehammer Lillehammer Kuusamo Krasnaja Polana Krasnaja Polana Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Wisła Zakopane Saporo Saporo Vikersund Vikersund Harrachov Harrachov Klingenthal Oberstdorf Lahti Kuopio Trondheim Oslo Planica Planica 744
10 9 15 13 q 14 6 18 10 5 15 26 11 15 9 26 5 5 20 7 4 18 13 6 15 2 3
2013/14 Klingenthal Kuusamo Lillehammer Lillehammer Titisee-Neustadt Titisee-Neustadt Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Tauplitz Tauplitz Wisła Zakopane Saporo Saporo Willingen Willingen Falun Lahti Lahti Kuopio Trondheim Oslo Planica Planica 1312
21 12 23 14 27 11 15 8 3 18 6 2 2 1 5 2 1 2 7 3 2 4 6 4 45 11 3 1
2014/15 Klingenthal Kuusamo Kuusamo Lillehammer Lillehammer Nižni Tagil Nižni Tagil Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Tauplitz Wisła Zakopane Saporo Saporo Willingen Willingen Titisee-Neustadt Titisee-Neustadt Vikersund Vikersund Lahti Kuopio Trondheim Oslo Oslo Planica Planica 1729
5 9 4 5 2 5 9 5 12 3 3 11 4 4 2 4 1 3 2 4 3 7 1 16 4 17 2 2 3 1 2
2015/16 Klingenthal Lillehammer Lillehammer Nižni Tagil Nižni Tagil Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Willingen Zakopane Saporo Saporo Trondheim Vikersund Vikersund Vikersund Lahti Lahti Kuopio Almaty Almaty Wisła Titisee-Neustadt Planica Planica Planica 2303
2 11 2 2 1 1 1 3 1 1 1 1 3 1 6 1 4 1 1 5 9 4 1 1 5 2 1 2 1
2016/17 Kuusamo Kuusamo Klingenthal Lillehammer Lillehammer Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Wisła Wisła Zakopane Willingen Oberstdorf Oberstdorf Saporo Saporo Pjongčang Pjongčang Oslo Trondheim Vikersund Planica Planica 716
3 7 22 30 9 26 33 10 11 19 23 13 9 6 4 1 6 13 4 16 7 6 10 6
2017/18 Wisła Kuusamo Nižni Tagil Nižni Tagil Titisee-Neustadt Engelberg Engelberg Oberstdorf Garmisch-Partenkirchen Innsbruck Bischofshofen Tauplitz Zakopane Willingen Willingen Lahti Oslo Lillehammer Trondheim Vikersund Planica Planica 416
20 23 13 40 15 16 14 41 8 23 8 6 3 20 20 - 46 7 8 14 15 8

Osebno[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Rojen je v Kranju, nekaj let je živel v Dražgošah, sedaj živi v Dolenji vasi v občini Železniki na Gorenjskem. Prihaja iz velike družine in je najstarejši izmed petih otrok. Tudi njegova mlajša brata Cene in Domen sta smučarska skakalca, najmlajši izmed otrok pa sta sestri Nika (tudi ona je uspešna skakalka) in Ema. V letih 1997−1999 je obiskoval Antonov vrtec v Železnikih. Najprej je osnovnošolsko znanje nabiral v podružnični šoli Selca, nato pa v OŠ Železniki. Srednje šolanje je nadaljeval na Ekonomski gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Njegova skakalna pot se je začela pri devetih letih na domači Bregarci K25 skakalnici, ki stoji le nekaj metrov od njegove hiše. Tam je s svojimi vrstniki skakal v navadni smučarski opremi. Nato ga je oče leta 2002 vpisal v klub SK Triglav Kranj.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Poročil se je z Mino Lavtižar. Z njim sodeluje kot poslovna skrbnica njegove blagovne znamke. Imata dva sinova. Prvi Ludvik je bil rojen 1. junija 2018, mlajši Oskar pa 15. novembra 2021.[16][17]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Leto Kategorija Izglasovali Rezultat
2011 Slovenska športna ekipa leta Društvo športnih novinarjev Slovenije Osvojil/a
2013 Slovenski športnik leta Društvo športnih novinarjev Slovenije Osvojil/a
2014 Slovenski športnik leta Društvo športnih novinarjev Slovenije Osvojil/a
2015 Slovenski športnik leta Društvo športnih novinarjev Slovenije Osvojil/a
2016 Ameriški športnik meseca marca Ameriška športna akademija Osvojil/a
Zlati Red za zasluge Republike Slovenije
Predsednik republike Slovenije Borut Pahor Osvojil/a
Slovenski športnik leta Društvo športnih novinarjev Slovenije Osvojil/a
Evropski športnik leta Zveza evropskih tiskovnih agencij 16. mesto
Ameriški športnik leta Ameriška športna akademija 3. mesto

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Brockhaus Enzyklopädie
  2. »Srebro na mladinskem svetovnem prvenstvu v Hinterzartnu«. Dnevnik. Pridobljeno 13. februarja 2010.
  3. »SP v nordijskem smučanju 2011: Velika ekipno« (PDF). Mednarodna smučarska organizacija. Pridobljeno 5. marca 2011.
  4. »SP v nordijskem smučanju 2013: Velika posamično« (PDF). Mednarodna smučarska organizacija. Pridobljeno 28. februarja 2013.
  5. »SP v nordijskem smučanju 2013: Srednja posamično« (PDF). Mednarodna smučarska organizacija. Pridobljeno 23. februarja 2013.
  6. »Prevc že po prvi tekmi v Saporu odet v rumeno«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 25. januarja 2014.
  7. »Noro, svetovni rekord Petra Prevca«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 14. februarja 2015.
  8. »Svetovni rekord Fannemela«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 15. februarja 2015.
  9. »Peter Prevc prejel zlati red za zasluge«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 24. maja 2016.
  10. »Samo Domen in padec ga lahko ustavita« (v angleščini). Mednarodna smučarska organizacija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2016. Pridobljeno 26. novembra 2016.
  11. »Športniki leta Prevc, Trstenjakova in hokejisti«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 13. decembra 2016.
  12. »Peter Prevc: Domen je že precej spredaj, zato bom težko športnik leta 2017«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 16. decembra 2016.
  13. G, To. »Peter Prevc: Srce je narekovalo, da odprem novo stran življenja«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. februarja 2024.
  14. R, M. »Peter Prevc znova na drugem mestu; Hrgota: Sodniki so nas oškodovali za zmago«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. februarja 2024.
  15. K, To G. , R. »Peter Prevc izjemno kariero kronal z zmago v Planici!«. rtvslo.si. Pridobljeno 22. marca 2024.
  16. »Peter Prevc bo postal očka«. rtvslo.si. 23. februar 2018. Pridobljeno 23. februarja 2018.
  17. »Sveži očka Peter Prevc bo ostal doma, namesto njega na pot brat Domen«. www.delo.si. 16. november 2021. Pridobljeno 17. novembra 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Rekordi
Predhodnik: 
Johan Remen Evensen
Svetovni rekord
250 m

14. februar 2015 – 15. februar 2015
Naslednik: 
Anders Fannemel