Perspektiva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Perspektiva prihaja iz latinske besede prospicare[1], ki pomeni naprej gledati.

  • perspektiva v likovni umetnosti pomeni način prikazovanja globine prostora na dvodimenzionalni ploskvi; uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi; barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv[2]
  • perspektiva v geometriji pomeni navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo
  • ptičja perspektiva pomeni pogled od zgoraj,
  • žabja perspektiva pomeni pogled od spodaj
  • perspektiva je geometrijska projekcija, pri kateri je točke tridimenzionalnega prostora po pravilih opisne geometrije preslikajo v točke na slikovni ploskvi.[3]
  • prisilna perspektiva je tehnika, ki uporablja optično iluzija da je predmet videti dlje, bližje, večji ali manjši, kot je v resnici. Manipulira s človeško vizualno zaznavo z uporabo merjenih predmetov in s korelacijo med njimi in stališčem gledalca ali kamere. Uporablja se v fotografiji, filmskem ustvarjanju in arhitekturi.

V prenesenem pomenu jo uporabljajo kot ugotavljanje pozitivne prihodnosti (ima perspektivo) oz. negativne (je brezperspektiven).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kopriva, Silvo (1976). Latinska slovnica. Ljubljana: DZS. str. 91.
  2. SSKJ [1]
  3. Jožef Muhovič, Leksikon likovne teorije, Mohorjeva družba, 2015, ISBN 978-961-278-198-9