Palača

Zimski dvorec, cesarska palača v Sankt Peterburgu, Rusija; ki je služil kot uradna rezidenca ruskih carjev.

Prepovedano mesto v Pekingu na Kitajskem

Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.

Palača je v širšem pomenu tudi vsaka velika hiša.

Beseda sama izhaja iz latinskega palātium, za Palatinski grič v Rimu, kjer so bile cesarske rezidence in kjer je bilo središče rimskih oblasti. Večina evropskih jezikov ima različico izraza (palais, palazzo, palacio itd.) V mnogih delih Evrope se enakovredni izraz uporablja tudi za velike zasebne hiše v mestih, zlasti aristokracije.

Željo po razkazovanju odličnosti izražajo bogato okrašene fasade, velika prostorna stopnišča ter nad pritličjem in visokim pritličjem (mezaninom) locirani piano nobile (= ugledno nadstropje), ki ima višje strope in večja okna.

Številne zgodovinske palače so zdaj namenjene drugim namenom, kot so parlamenti, muzeji, hoteli ali poslovne zgradbe.

Starodavne palače

Zgodnje antične palače so asirske palače v Nimrudu in Ninivah, minojsko palačo v Knososu ter perzijske palače v Perzepolisu in Suzi. Palače v vzhodni Aziji, kot so cesarske palače na Japonskem, v Koreji, v Vietnamu, na Tajskem, v Indoneziji in velike lesene stavbe v kitajskem Prepovedanem mestu, so sestavljene iz številnih nizkih paviljonov, obdanih z velikimi, obzidanimi vrtovi, v nasprotju s palačami, ki so ena sama stavba v srednjeveški zahodni Evropi. Palače so zgradila tudi postklasična afriška kraljestva, kot je cesarstvo Ašanti. Angleška raziskovalca Thomas Edward Bowdich in Winwood Reade sta pred uničenjem med tretjo anglo-ašantijsko vojno kraljevo palačo Ašanti v Kumasiju v Gani opisala kot »ogromno zgradbo različnih podolgovatih dvorišč in pravilnih trgov«.

Glej tudi

• dvorec