Pabo
| Pabo | |
|---|---|
| Grof Karantanije | |
| Vladanje | verjetno iz časov pred letom 844 in do približno 860 |
| Predhodnik | Albgar , grof Karantanije |
| Naslednik | Gundakar; Karlman II., frankovski vladar |
| Rojstvo | 1. tisočletje |
Bil je zadnji od treh vojvod bavarskega rodu, ki so imeli Karantanijo približno od leta 828 pa do leta 860 v frankovski grofovski upravi.[1][2] Pabo je grofovski položaj v Karantaniji pridobil najkasneje leta 844, verjetno pa že dosti prej.[3][1] Verjetno je izhajal iz družine Wilhelmincev (Wilhelminer).[4] Njegova vladavina se je zaključila z vzponom Karolinga Karlmana, ki se je leta 857 proti očetu Ludviku Nemškemu povezal z velikomoravskim knezom Rastislavom; takrat je Pabo s svojimi pristaši podprl Ludvika Nemškega, toda že leta 860 ga najdemo kot begunca v Salzburgu.[1][5][6]
Pabo je zadnji od treh karantanskih vladarjev, ki veljajo za vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii), ki so imeli deželo v grofovski upravi (in comitatum).[1] Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da so Karantanci najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj bavarski vojvoda vladal kot karantanski grof. Po alternativnem pogledu so ti vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii) pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi dobili še grofovsko upravo. [7]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum Arhivirano 2005-05-28 na Wayback Machine.. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- ↑ Grafenauer Bogo (1955). Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana, Kmečka knjiga.str. 5.
- ↑ Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 185.
- ↑ Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh. str. 156.
- ↑ Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 76.
- ↑ Goldberg Eric Joseph (2006). Struggle for empire: kingship and conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University. Str.266
- ↑ primerjaj z: Šavli Jožko (1995): Slovenija: podoba evropskega naroda. Bilje, Humar. Str. 26.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh.
- Grafenauer Bogo (1955). Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana, Kmečka knjiga.
- Goldberg Eric Joseph (2006). Struggle for empire: kingship and conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University.
- Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
Zunanji viri[uredi | uredi kodo]
- Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2, strani 177-187.
- Kos Milko (1934). Conversio Bagoariorum et Carantanorum Arhivirano 2005-05-28 na Wayback Machine.. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- Šavli Jožko (1995): Slovenija: podoba evropskega naroda. Bilje, Humar.
Karantanski vladarji in drugi oblastniki v Karantaniji | ||
|---|---|---|
| Knezi |  | |
| Domnevni knezi/vojvode | ||
| Bavarski vojvode in grofje | ||
| Prefekti | ||
| Uporni vladarji | ||
| Karolingi (vladali iz Karantanije) | ||
| Regnum Carantanum | ||