Opal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Opal
Neobdelan opal iz Etiopije
Splošno
KategorijaMineraloid
Kemijska formulaHidratiziran silicijev dioksid SiO2·nH2O
Lastnosti
BarvaBela, siva, rumena, rjava, zelena, modra, oranžna, rdeča, črna, brezbarvna
Kristalni habitNepravilne rudne žile, masiven ali grudast
Kristalni sistemAmorfen[1]
RazkolnostBrez razkola[1]
LomŠkoljkast do neraven[1]
Trdota5,5–6,5[1]
SijajPodsteklast do voščen[1]
Barva črteBela
ProzornostNeprozoren, prosojen, prozoren
Specifična teža2,15 (+,08, -,90)[1]
Sijaj površineSteklast do smolnat[1]
Optične lastnostiEnolomen, pogosto dvolomen zaradi notranjih napetosti[1]
Lomni količnik1,450 (+,020, -,080), mehiški opali 1,37[1]
DvolomnostNe[1]
PleohroizemBrez[1]
Ultravijolična fluorescencačrna ali bela barva jedra: inerten do bel do zmerno svetlo moder, zelen ali rumen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; navadni opal: inerten do intenzivno zelen ali rumenkasto zelen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; ognjeni opal: inerten do zmerno zelenkasto rjav v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira[1]
Absorpcijski spekterZeleni primerki: 660nm, pri 470nm prekinitev[1]
Diagnostične značilnostiPri segrevanju potemni
TopnostVroča slana voda, baze, metanol, fluorovodikova kislina
Sklici[2][3]
ognjeni opal

Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode. Pri sorazmerno nizkih temperaturah se izloča iz vode, ki vsebuje kremenico in se pojavlja v razpokah v magmatskih kamninah ter v gomoljih v sedimentnih kamninah.

Opal je sorazmerno mehak kamen, ki se hitro poškoduje, posebej pa mu škodi tudi voda, saj ob stiku z njo potemni in izgubi lesk. Za opale je značilno mavrično prelivanje barv, ki obsegajo modre, rdeče, zelene in oranžne odtenke. Poznamo tri podskupine opalov; bele, črne in ognjene. Za ognjeni opal je značilno, da ne preliva barv temveč je enotne rumene barve.

Najpomembnejša nahajališča opalov danes so v Avstraliji, v državah Queensland in Novi Južni Wales ter v Mehiki, Hondurasu in v ZDA, v zvezni državi Nevada. V Evropi so najstarejša nahajališča opalov na Madžarskem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6.
  2. Webmineral: Opal
  3. Mindat.org: Opal

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]