Odzun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Južni del cerkve

Odzun (armensko Օձուն) je vas v severnoarmenski provinci Lori in leži na planoti, ki se vzdiguje nad levim bregom soteske reke Debed, nekaj kilometrov južno od mesta Alaverdi. Najbolj znana je po eni najlepših armenskih bazilik s kupolo.

Severni in zahodni del cerkve

Prva cerkev je nastala že v 6. stoletju, v 8. stoletju pa jo je takratni katolikos Hovhannes Odzneci (funkcijo je opravljal med leti 717 in 728) dal prezidati v obliko triladijske bazilike, ki jo ima še danes. Na severni (tam ni več ohranjena) in južni strani sta se nahajali kolonadi z arkadami. Na zahodni strani je slepa stena z lokom obdanim glavnim vhodom na sredini. Streha ima sodast obok, rebrasto obokano kupolo podpirajo štirje stebri. Poleg njih lahko v zahodnem delu cerkve vidimo še dva stebra. Na zunanjem delu vzhodne stene je moč videti vklesanega Kristusa z Janezovim evangelijem in angeli. Na zunanji strani južne stene se na vsaki strani osrednjega okna nahaja po en angel, sledi pa nakazujejo, da je tam bila vklesana še ena figura, najverjetneje Kristus. V 19. stoletju so na vzhodnem delu prizidali še dva manjša zvonika.

Nagrobni spomenik)

Poleg cerkve, med grobovi duhovnikov, stoji še nagrobni spomenik z dvema štirimetrskima obeliskoma, ki ju obdajata arkadi. Na vzhodni in zahodni strani tega spomenika so vklesani prizori iz Biblije in pokristjanjevanja Armenije, na severni in južni strani pa so vklesani geometrijski in cvetlični motivi. Tudi postavitev tega spomenika povezujejo s Hovhannesom, vendar se iz sloga zdi verjetneje, da so ga postavili že v 6. stoletju.

To je eden izmed le dveh takšnih spomenikov v Armeniji, drugi se nahaja v Aghudiju v južni provinci Sjunik.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]