Načelo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj. Beseda princip izhaja iz latinske besede principium (množina principia, starogrško αρχή: arhé), in pomeni začetek, izvor, poreklo, vzrok, izvir, vir, prvi del; temelj; prvina.[1][2]

Zgledi načel so:

  • opisni razumljivi in osnovni zakon, doktrina ali podmena, predpostavka,
  • predpisano pravilo ali koda vodenja,
  • naravni zakon ali dejstvo, ki podpira delovanje umetno ustvarjene naprave.

Načelo kot vzrok[uredi | uredi kodo]

Načelo kateregakoli pojava je vzrok, iz katerega izhaja.

Odvisno od načina razumevanja vzroka, iz katerega izhaja osnovni zakon, je pogojena razlika v njegovem izrazu.

Načelo vzročnosti kot učinkoviti vzrok[uredi | uredi kodo]

Učinkoviti vzrok tvori nujni pojav, če so zadovoljeni potrebni in zadostni pogoji.

Znanstveni proces v splošnem vsebuje vpeljavo vzroka z analizo njegovega učinka na objekte. Na ta način se lahko vpelje opis za razlago kaj je načelo prineslo o sppremembi učinka. Zaradi tega načelo vzroka velja za določitveni faktor v tvorjenju dejstev.

S prepričanjem, da ima »vsak pojav ima vzrok«, velja, da vse kar se začne, mora imeti vzrok. To je načelo vzročnosti. Formuliral ga je Aristotel kot: »Drugo premika vse, kar se premika.« To načelo se uporablja kot močan argument za morebitni obstoj boga stvarnika, zaradi regresivne narave načela, ki neizogibno zahteva prvi vzrok.

Načelo kot končni vzrok[uredi | uredi kodo]

Končni vzrok je konec ali cilj, ki vodi nekoga, da izvaja potrebna dejanja za njegovo dosego.

Zaradi tega mora obstajati inteligenca, ki je sposobna razumeti konec in doumeti, da je treba izvesti določena dejanja, da se cilj doseže.

Znanost ne prepoznava končnost naravnih vzrokov kot vodilno načelo raziskovanja.

Zaradi tega je jasno, da načelo vodi dejanje kot vodilo ali pravilo obnašanja, ki tvori dve vrsti načel.

Načela v fiziki[uredi | uredi kodo]

Načelo v fiziki predstavlja eno od osnovnih konceptov pri oblikovanju fizikalnih teorij ali tudi temelj kakšnega področja fizike. Zgledi za fizikalna načela so:

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Tavzes (2002), str. 924.
  2. »Online Etymology Dictionary« (v angleščini). Pridobljeno 28. junija 2010.

Viri[uredi | uredi kodo]