Navadna peščena kozica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Navadna peščena kozica

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Crustacea (raki)
Razred: Malacostraca (višji raki)
Red: Decapoda (deseteronožci)
Podred: Pleocyemata
Nižji red: Caridea (kozice)
Družina: Crangonidae (peščene kozice)
Rod: Crangon (kozica)
Vrsta: C. crangon
Znanstveno ime
Crangon crangon
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi

Astacus crangon (Linnaeus, 1758)
Cancer crangon Linnaeus, 1758
Crago vulgaris (Fabricius, 1798)
Crangon maculatus Marcusen, 1867
Crangon maculosa Rathke, 1837
Crangon rubropunctatus Risso, 1816
Crangon vulgaris Fabricius, 1798
Steiracrangon orientalis Czerniavsky, 1884

Navadna peščena kozica (znanstveno ime Crangon crangon) je členonožec iz družine peščenih kozic.

Opis[uredi | uredi kodo]

Navadna peščena kozica povprečno zraste med 30 in 50 mm v dolžino, izjemoma pa lahko doseže tudi do 90 mm. Barva te vrste rakov je svetlo rjavkasta s temnejšimi pegami. Oprsje, ki zavzema skoraj polovico telesa se konča s členastim zadkom, na koncu katerega je pahljačast rep, ki se razširi v tri krpe.

Prehranjuje se z majhnimi morskimi nevretenčarji, pa tudi manjšimi rakci in polžki. Osebki naj bi bili enospolni, obdobje parjenja pa je odvisno od življenjskega okolja. Po oploditvi nosi samica oplojene ikre od 3-4 tedne v poletnem ter okoli 10 tednov v spomladanskem času. Ličinke kozic so planktonske velikosti in se razvijajo v odraslega raka okoli 5 tednov. Po enem do dveh letih raki spolno dozorijo, živijo pa tri leta.

Z navadno peščeno kozico se hrani mnogo vrst rib, ki se jim kozica umika le z begom.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Navadna peščena kozica je najpogostejša v južnem delu Severnega morja, Irskem morju, v Sredozemlju z vsemi morji ter v vzhodnem Atlantiku. Zadržuje se v obalnem delu do globine 150 metrov, najraje na peščenem dnu, po čemer je dobila tudi slovensko ime. Ta vrsta rakov je gospodarsko izjemno pomembna, največ kozic pa nalovijo v južnem Severnem morju.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Fish, J. D. & Fish, S. (1996) A student's guide to the seashore. Second Edition. Cambridge University Press, Cambridge.
  • Arnott, S.A., Neil, D.M. and Ansell, A.D. (1999) Escape trajectories of the brown shrimp Crangon crangon, and a theoretical consideration of initial escape angles from predators. The Journal of Experimental Biology, 202: 193-209.
  • Buczacki, S. (2002) Fauna Britannica. Hamlyn, London.