Musa Kesedžija
Musa Kesedžija (srbsko Муса Кесеџија, bolgarsko Муса Кеседжия), znan tudi kot Musa Ropar, Musa Izobčenec, Musa Razbojnik in Musa Glavosek je priljubljen legendarni junak v srbskem ljudskem pesništvu in bolgarski in makedonski folklori. Musa je bil najslavnejši tekmec Kraljeviča Marka, drugega junaka iz južnoslovanske folklore.
V pesnitvah je Musa albanski cestni razbojnik, ki se je z osmanskim vazalom Kraljevičem Markom spopadel v Kačaniški soteski v sedanjem Kosovu.[1]
Zgodovinsko ozadje[uredi | uredi kodo]
Zgodovinske osebe[uredi | uredi kodo]
Epski junak Musa Kesedžija temelji na dejanskih zgodovinskih osebah.[2]
Po mnenju nekaterih avtorjev je rezultat združitve več zgodovinskih oseb, med katerimi so tudi Musa Çelebi, sin Bajazida I., in Teodor II Muzaka[3] iz albanske plemiške družine Muzaka, s katerim se je Marko (Mrnjavčević) vojskoval za Kostur (sedanja Kastoria).[4]
Jovan Tomić domneva, da Musa Kesedžija temelji na drugi zgodovinski osebi, enem od privržencev Džegen Osman Paše, ki se je srbskem pesništvu pretvoril v še enega epskega junaka – Džema Hribovca (srbsko Ђемо Брђанин).[5] V epski poeziji je Džemo opisan kot Kesedžijev brat.[6]
Zgodovinski dogodki[uredi | uredi kodo]
Dejanski zgodovinski dogodki ne podpirajo zarote, v kateri je Kraljevič Marko (umrl 1395) ubil Muso Çelebija (umrl 1413) ali Moisija Arianita Golemija (umrl 1465). John V.A. poudarja, da bi Sandalj Hranić lahko bil junak, ki se je spopadel s Kesedžijo in ga ubil, in ne Kraljevič Marko. Sandalj Hranić je namreč veliko pripomogel k smrti Muse Çelebija. [7]
Musa Kesedžija v književnosti in umetnosti[uredi | uredi kodo]
Kraljević Marko in Musa Kesedžija[uredi | uredi kodo]
Musa Kesedžija se je prvič pojavil v pesnitvi Marko Kraljević in Musa Kesedžija, ki jo je v Sremskih Karlovcih odkril in leta 1815 objavil Vuk Karadžić.[8] Karadžić je zapisal pesem, ki jo je pel Tešan Podrugović.[9]
Musa je imel tri srca,[10] ki so v srbskem ljudskem pesništvu znak izjemnega junaštva.[11] Zaradi treh src je bil počlovečen potomec htoničnih božanstev.[12]
Druga knjižna dela[uredi | uredi kodo]
Petar I. Petrović Njegoš (1747–1830) omenja Muso in Kraljeviča Marka v pesnitvi Ivanbegovi sinovi (Синови Иванбегови), ki je bila prvič objavljena po njegovi smrti leta 1835. Za njim jo je leta 1845 objavil Petar II. Petrović Njegoš v zbirki Srbsko ogledalo (Огледало Србско).[13]
V makedonskem ljudskem izročilu je Musa simbol krute osmanske oblasti.[14]
Pesnitev o Kraljeviču Marku in Musi Kesedžiji obstaja tudi v bolgarskem ljudskem izročilu kot epska pripoved z naslovom Kralj Marko se bori z Muso Kesedžijo in ga premaga (Крали Марко се надбягва с Муса Кеседжия и го побеждава).[15]
Leta 1972 je Werner Cohn objavil romsko različico zgodbe o Kraljeviču Marku in Musi Kesedžiji, ki se pripoveduje tudi v različici Kraljevič Marko in Džemo Hrbibovec.[15]
V Zakarpatju je epska pesnitev o Kraljeviču Marku in Musi Kesedžiji predelana v zgodbe, povezane z bitko na Kosovskem polju.[15]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Tim Judah (10. september 2002). Kosovo: War and Revenge. Yale University Press. str. 1. ISBN 978-0-300-09725-2. Pridobljeno 8. junija 2012.
- ↑ Popović, Tanya (1988). Prince Marko: the hero of South Slavic epics. Syracuse, N.Y.: Syracuse University Press. ISBN 978-0-8156-2444-8. str. 164. Pridobljeno 24. novembra 2011.
- ↑ Studia Albanica. L'Institut. 1989. str. 90.
- ↑ Popović 1988, str. 164.
- ↑ Skendi, Stavro (1954). Albanian and South Slavic oral epic poetry. Kraus Reprint. str. 43. Pridobljeno 19. maja 2012.
- ↑ Dordević, Tihomir R. (1933). Ras Nasodni zivot, Томови 7–10. str. 14. Pridobljeno 19. maja 2012.
- ↑ Fine, John V. A. (1975). The Bosnian Church: a new interpretation: a study of the Bosnian Church and its place on state and society from the 13th to the 15th centuries. Boulder: East European Quarterly. str. 282. OCLC 462680616.
- ↑ Čubelić, Tvrtko (1990). Povijest i historija usmene narodne književnosti (v hrvaščini). Zagreb. Ante Pelivan i Danica Pelivan. str. 191. ISBN 9788681703014. OCLC 27260153.
- ↑ Popović, Miodrag (1987). Vuk Stef. Karadžić: 1787–1864 (v srbščini). Beograd. Nolit. str. 137. Pridobljeno 19. maja 2012.
- ↑ Bogdanov, Nada (1968). Enciklopedija Leksikografskog zavoda, vol. 4 (v hrvaščini). Zagreb. Jugoslavenski leksikografski zavod. str. 445. Pridobljeno 29. maja 2012.
- ↑ Đorđević, Tihomir R. (1989). Nada Popović-Perišić (ur.). Veštica i vila u našem narodnom verovanju i predanju (v srbščini). Beograd. Narodna biblioteka Srbije. str. 61. ISBN 9788636702741. Pridobljeno 20. maja 2012.
- ↑ Književnost i jezik: časopis za srpskohrvatski jezik i književnost, Томови 54–55 (v srbščini). Društvo za srpskohrvatski jezik i književnost Srbije, Društvo za srpskohrvatski jezik i književnost Crne Gore. 2007. str. 255. Pridobljeno 20. maja 2012.
- ↑ Petrović-Njegoš, Petar I (1845). The Sons of Ivan-bey. Огледало Србско [Srbsko ogledalo] (v srbščini). Beograd. Pečatana u kniž. srbskoĭ knʹigopečatnʹi. str. 4. OCLC 42286038.
- ↑ Matkovski, Aleksandar (1983). Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeenje: Duhovniot otpor (v makedonščini). Misla. str. 86. Pridobljeno 20. maja 2012.
- ↑ 15,0 15,1 15,2 Suvajdžić, Boško (29. februar 2000). Prozne parafraze epskih pesama o Marku Kraljeviću (v srbščini). Naučni sastanak slavista u Vukove dane. str. 117–127. Pridobljeno 20. maja 2012.