Mavricij (bizantinski cesar)

Flavij Mavricij Tiberij Avgust starogrško Φλάβιος Μαυρίκιος Τιβέριος Αὔγουστος
Cesar Bizantinskega cesarstva
Vladanje	14. avgust 582 – 27. november 602
Predhodnik	Tiberij II. Konstantin
Naslednik	Fokas
Rojstvo	539[…] Arabissus, Armenia III, Bizantinsko cesarstvo
Smrt	27. november 602 Nikomedija, Bitinija, Bizantinsko cesarstvo
Potomci	Teodozij Tiberij Peter Pavel Justin Justinijan Anastazija Teoktista Kleopatra
Imena Flavij Mavricij Tiberij
Vladarska rodbina	Justinijanova dinastija
Oče	Pavel

Mavricij (latinsko Flavivs Mavricivs Tiberivs Avgvstvs, grško starogrško Φλάβιος Μαυρίκιος Τιβέριος Αὔγουστος, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.

V mladosti je bil pomemben general, ki se je uspešno vojskoval s Sasanidi. Ko je postal cesar, je vojno s Perzijo končal z zmago, ki je pomaknila vzhodne meje Bizantinskega cesarstva na Kavkaz in za skoraj dvesto let prekinila obvezo plačevanja mirovnega davka Perzijskemu cesarstvu, ki je znašal več tisoč funtov zlata letno.

Vojskoval se je tudi na Balkanu, zlasti proti Avarom, katere je leta 599 pregnal preko Donave. Bil je prvi bizantinski cesar, ki je po več kot dveh stoletjih organiziral tudi pohode preko Donave. Na zahodu je ustanovil dve delno neodvisni provinci, v katerih so vladali eksarhi (podkralji). V Italiji je leta 584 ustanovil Ravenski eksarhat, ki je bil prvi realni poskus Bizantinskega cesarstva, da bi zadržalo prodiranje Langobardov. Z ustanovitvijo Afriškega eksarhata leta 590 je še bolj utrdil moč Konstantinopla na zahodnem Sredozemlju.

Njegovo vladanje so oteževale finančne težave in skoraj neprekinjene vojne. Leta 602 si je prestol prilastil nezadovoljni general Fokas in usmrtil Mavricija in njegovih šest sinov. Usmrtitev se je cesarstvo izkazala za katastrofalno. Sprožila je šestindvajset let trajajočo vojno s Sasanidi, ki je opustošila obe cesarstvi in odprla pot muslimanskim osvajanjem.

Mavricijeva vladavina je dokaj natančno dokumentirana, zlasti v zapisih zgodovinarja Teofilakta Simokata. Mavriciju se pripisuje avtorstvo vojaškega priročnika Strategikon, ki je več kot tisoč let vplival na evropski in srednjeevropski način vojskovanja.

Viri

• Andrew Louth. The Eastern Empire in the sixth century. V: David Abulafia in drugi (urednik). The New Cambridge Medieval History, 1. del: C. 500 – c. 700. Cambridge University Press, Cambridge u. a. 2005, str. 93–117. ISBN 0-521-36291-1.
• John Robert Martindale. Maurikios. V: The Prosopography of the Later Roman Empire (PLRE). Zvezek 3B, str. 855–860. Cambridge University Press, Cambridge 1992, ISBN 0-521-20160-8.
• Franziska E. Shlosser. The Reign of the Emperor Maurikios (582–602). Ē βασιλεíα τυ αυτοκρáτορα Μαυριkíυ (Historical Monographs) 14. Historical Publications Basilopoulus, Athen 1994, ISBN 960-7100-78-6.
• Michael Whitby. The Emperor Maurice and his Historian. Theophylact Simocatta on Persian and Balkan Warfare. Clarendon Press, Oxford u. a. 1988, ISBN 0-19-822945-3.