Matija Gubec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matija Gubec
Portret
Rojstvo1538 ali cca. 1548[1]
Hižakovec
Smrt15. februar 1573({{padleft:1573|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) ali 1573[1]
Zagreb
Državljanstvo Sveto rimsko cesarstvo
Poklickmet, revolucionar
Usmrtitev Matije Gubca
(Oton Iveković, 1912)

Matija Gubec, pravo ime Ambrož Gubec (madžarsko Gubecz Máté), hrvaški kmet in vojskovodja kmečkega upora, * okoli 1548, Hižakovec, † 15. februar 1573, Zagreb.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Matija Gubec je bil skupaj z Ilijem Gregorićem vodja hrvaško-slovenskega kmečkega upora, ki ga je sprožilo kruto ravnanje plemiča Ferenca Tahyja. V bitki pri Stubičkih Toplicah so ga zajeli in privedli v Zagreb, kjer so ga javno mučili, mu nadeli razbeljeno železno krono, ga posedli na žareč stol in na koncu razčetverili.

Spomin in poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bil Gubec poražen, je postal hrvaško-slovenski ljudski junak, ki se ga spominjamo tudi v literarnih delih. Anton Aškerc je v spomin nanj napisal balado Kronanje v Zagrebu, Risto Savin pa opero Matija Gubec.

Med drugo svetovno vojno pa je delovala tudi slovenska Gubčeva brigada v sklopu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije.

V Gornji Stubici je postavljen spomenik Matiji Gubcu in hrvaško-slovenskemu kmečkemu uporu.

V mestu Krško stoji velik kip Matije Gubca na Trgu Matije Gubca, ki je osrednji trg v predelu Videm. Prav tako je v Krškem po njem poimenovan osrednji spidvejski in nogometni Stadion Matije Gubca.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike