Kvantna superpozicija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki. Kaže se v tem, da lahko delec zavzema vsa možna kvantna stanja istočasno in zaradi tega mora opis delca vsebovati vsa možna stanja z verjetnostmi, da je delec v tem stanju. Takšnega načina opisa se ne da realizirati v okviru klasične mehanike. Ta način opisa se včasih imenuje tudi načelo superpozicije, ki pa velja za vse vrste valovanja (sestavljanje valov). Običajno se govori o linearni kvantni superpoziciji.

Zgled[uredi | uredi kodo]

Naj bodo funkcije , ,… možne valovne funkcije, ki opisujejo kvantno stanje, potem je njihova linearna superpozicija enaka (pri tem so , ,…., kompleksna števila, za katera velja ) . Ta funkcija prav tako opisuje neko stanje kvantnega sistema.

Predpostavi se, da je delec lahko v legi (stanju) in . Recimo, da je v legi v vrednosti 3i/5 in v legi v vrednosti 4/5. Potem se lahko zapiše:

kjer je

  • Diracov zapis kvantnega stanja

To se lahko pove tudi na naslednji način:

Kadar meritev neke fizikalne količine v stanju da vrednost in če se meri isto količino v stanju in dobi vrednost , potem meritev v stanju pripelje do rezultata ali z verjetnostima in (če je ).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]