Jimmy Carter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jimmy Carter Nobelova nagrada za mir
Uradni portret, 1977
Uradni portret, 1977
39. predsednik Združenih držav Amerike
Na položaju
20. januar 1977 – 20. januar 1981
PodpredsednikWalter Mondale
PredhodnikGerald Ford
NaslednikRonald Reagan
Osebni podatki
RojstvoJames Earl Carter Jr.
1. oktober 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] (99 let)
Lillian G. Carter Nursing Center[d][4]
NarodnostZdružene države Amerike Američan
Politična strankaDemokratska stranka
Poklicmornariški častnik, diplomat, romanopisec, politik, kmet, avtobiograf, podmorničar, državnik, okoljevarstvenik, poslovnež, inženir, mirovni aktivist, zagovornik človekovih pravic, pisatelj, človekoljub
Verska opredelitev
Kristjan
Podpis

James Earl Carter mlajši (bolje znan kot Jimmy Carter), ameriški pomorski častnik in politik, * 1. oktober 1924, Plains, Georgia, ZDA.

Bil je 39. predsednik Združenih držav Amerike, od leta 1977 do 1981. Kot član demokratske stranke je bil pred tem 76. guverner zvezne države Georgia od leta 1971 do 1975 in kot njen senator od leta 1963 do 1967. Odkar je zapustil predsedniški položaj, je Carter ostal vključen v politične in družbene projekte ter leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir, za svoje zaslužno delo.[5]

Carter se je rodil in odraščal v Plainsu v Georgi. Leta 1946 je diplomiral na Pomorski akademiji Združenih držav Amerike z diplomo in se pridružil ameriški mornarici, kjer je služil na številnih podmornicah. Po očetovi smrti leta 1953 je zapustil pomorsko kariero in se vrnil domov v Plains, kjer je prevzel nadzor nad družinskim poslom za pridelavo arašidov. Zaradi očetovega odpuščanja dolgov in delitve premoženja med seboj, brati in sestrami je podedoval razmeroma malo. Kljub temu se je uresničila njegova ambicija, da bi razširil in povečal družinsko kmetijo arašidov. V tem obdobju so Carterja spodbujali, naj nasprotuje rasni segregaciji in podpira rastoče gibanje za državljanske pravice. Postal je aktivist znotraj Demokratske stranke. Od leta 1963 do 1967 je Carter delal v senatu zvezne države Georgia, leta 1970 pa je bil izvoljen za njenega guvernerja, s čimer je premagal nekdanjega guvernerja Carla Sandersa na demokratskih volitvah. Guverner je ostal do leta 1975. Kljub temu, da je bil vidni član kandidat, ki je bil zunaj Georgie na splošno neznan, je leta 1976 zmagal na demokratski predsedniški nominaciji. Na predsedniških volitvah leta 1976 je Carter kandidiral za ameriškega predsednika in tesno premagal dosedanjega republikanskega predsednika Geralda Forda.

Dva dni po začetku svojega mandata je Carter pomilostil vse tiste, ki so se izognili vpoklicu v vietnamsko vojno z izdajo proklamacije 4483. Med njegovim mandatom sta bila ustanovljena dva nova oddelka na ravni kabineta – Ministrstvo za energijo in Ministrstvo za izobraževanje. Ustvaril je nacionalno energetsko politiko, ki je vključevala ohranjanje, nadzor cen in novo tehnologijo. Carter je sledil sporazumom iz Camp Davida, pogodbi o gradnji Panamskega prekopa in drugem krogu pogovorov o omejitvi strateškega orožja (SALT II). Na gospodarskem področju se je soočil s stagflacijo, vztrajno kombinacijo visoke inflacije, visoke brezposelnosti in počasne rasti. Konec njegovega predsedniškega mandata so zaznamovali iranska kriza s talci v letih 1979–1981, energetska kriza leta 1979, jedrska nesreča na otoku Three Mile Island, nikaragvanska revolucija in sovjetska invazija na Afganistan. Kot odgovor na invazijo je Carter stopnjeval hladno vojno, ko je končal nemir, uvedel embargo na žito proti Sovjetom, razglasil Carterjevo doktrino in vodil bojkot poletnih olimpijskih iger leta 1980 v Moskvi. Je edini ameriški predsednik, ki je opravljal polni predsedniški mandat in ni imenoval sodnika na vrhovno sodišče. Na volitvah demokratske stranke leta 1980 ga je premagal senator Ted Kennedy, vendar je bil ponovno nominiran na nacionalni konvenciji demokratov leta 1980. Carter je na predsedniških volitvah leta 1980 izgubil na volilni tekmi proti republikanskemu kandidatu Ronaldu Reaganu. Ankete zgodovinarjev in politologov Carterja na splošno uvrščajo med podpovprečnega predsednika. Njegove dejavnosti po predsedovanju so bile gledane bolj ugodno kot njegovo predsedovanje.

Leta 1982 je Carter ustanovil Carter Center za promocijo in širitev človekovih pravic. Leta 2002 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoje delo pri ustanovitvi Centra. Veliko je potoval po svetu, da bi vodil mirovna pogajanja, spremljal volitve in pospeševal preprečevanje in izkoreninjenje bolezni v državah v razvoju. Carter velja za ključno osebnost v dobrodelni organizaciji Habitat for Humanity. Napisal je več kot 30 knjig, od političnih spominov do poezije, hkrati pa še naprej aktivno komentira tekoče ameriške in globalne zadeve, vključno z izraelsko-palestinskim stanjem. Carter je pri 97 letih in z 41-letno penzijo tako najstarejši živeči in najdlje živeči predsednik, kot tudi tisti z najdaljšim predsedniškim mandatom, zaradi 75-letnega zakona pa je najdlje poročen predsednik. Je tudi peti najstarejši živeči človek, ki je služil kot predsednik države.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Discogs — 2000.
  2. Encyclopædia Britannica
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. http://www.presidentialavenue.com/jec.cfm
  5. »The Nobel Peace Prize for 2002 to Jimmy Carter« (tiskovna objava). Nobelprize.org. 11. oktober 2002. Pridobljeno 22. junija 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini