Ho Ši Minh (politik)

Ho Ši Minh
Rojstvo	Nguyễn Sinh Cung 19. maj 1890({{padleft:1890|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[…] Kim Liên, Francoska Indokina
Smrt	2. september 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[…] (79 let) Hanoj, Severni Vietnam
Državljanstvo	Severni Vietnam  Vietnam  Francoski Anam  Francoska Indokina
Poklic	politik
Podpis

Ho Ši Minh (vietnamsko: Hồ Chí Minh; izgovorjava ), rojstno ime Nguyễn Sinh Cung, vietnamski politik, revolucionar in predsednik, * 19. maj 1890, v provinci Nghệ Tinh v severnem Anamu, † 2. september 1969, Hanoj, Vietnam.

Državnik, znan tudi pod vzdevkom »Striček Ho«, je zrasel v boju vietnamskega ljudstva proti kolonializmu in je bil dolgo njegov voditelj.

Življenjepis

Bil je sin Nguyễn Sinh Huya, uporniškega literata in vagabunda, in sicer v času, ko se je francoska kolonizacija šele začenjala. V otroštvu, in večkrat tudi kasneje, spremeni ime. Prvič na željo očeta, ki ga preimenuje v Nguyễn Tat Thana, v času, ko je študiral na zavodu Quoc Hoc, kjer se je učil tudi francoščine. Starši se preselijo v Sajgon, on pa se vpiše na pomorsko šolo, na oddelek za dolgo plovbo.

Leta 1911 se kot pomočnik kuharja vkrca na ladjo La Touché-Tréville in dve leti pluje na liniji Hải Phòng-Marseille. Imenuje se Ba. Izkrca se v Oranu, Dakarju, Port Saidu in med drugim še Aleksandriji, kar mu omogoči, da spoznava druge kolonije. Leta 1914 pristane v Le Havru in se preseli v London, kjer ima stike s fabijci, mnogo bere, zanima ga irska revolucija, pristopi pa tudi k tajni azijski organizaciji Lao dong hoi ngai.

Leta 1917 se preseli v Pariz, njegovo novo ime pa je Nguyễn Ai Quoc, kar bi prevedli kot Nguyễn patriot, ime, ki je postalo legendarno. Po poklicu je bil fotograf, vzpostavljal pa je politične stike z revolucionarnimi sindikalisti, mdr. Paulom Vailantom-Couturierem, ki mu je omogočil, da je pisal za L'Humanité, Jeanom Lingetem in drugimi revolucionarji, vključno z enim od bratov Vujović. Kasneje vzpostavi stik s številnimi prominentnimi levičarskimi politiki po Evropi in Aziji.

Ho Ši Minh naj bi zasebno živel dokaj osamljeno/samotno/? življenje in ni bil poročen. Kot vzrok smrti navajajo odpoved srca.

Politična dejavnost

Ho Ši Mihh leta 1957 v Beogradu skupaj z Josipom Brozom Titom in Edvardom Kardeljem

Že kot študent v Parizu se je pridružil najprej socialistični in kasneje komunistični stranki. Leta 1919 je skupaj s Phan Chu Trinhom v Versailles poslal osem točk, v katerih predlaga osamosvojitev Francoske Indokine. Leta 1920 je pod svojim legendarnim imenom opozoril ves svet na položaj Vietnama pod francosko nadvlado. Ko so ga izgnali iz Francije je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je leta 1924 osnoval Zvezo revolucionarne vietnamske mladine, s čimer se je povzpel na politični vrh in postal tako organizator kot voditelj.

Leta 1930 je bil med ustanovitelji Komunistične partije Indokine ter utemeljil njen progam: odpraviti kolonialno oblast, doseči samostojnost Francoske Indokine, dati oblast delavcem, kmetom in vojakom, razviti samoupravljanje, zagotoviti osemurni delavnik, odpraviti prisilno delo, omogočiti šolanje, izenačiti pravice moških in žensk ter dati ljudem vse demokratične svoboščine.

Na Kitajskem je predaval politične vede, v Sovjetski zvezi pa je nato do leta 1938 dokončno zgradil svojo revolucionarno strategijo. Med drugo svetovno vojno (1940-45) se je bojeval proti japonskim okupatorjem in pozival k splošnemu uporu. Leta 1941 je ustanovil Viet-minh (Demorkatično osvobodilno fronto Vietnama). Po zmagi nad japonskim okupatorjem je bil izvoljen za predsednika vlade (1945-55), nato tudi za predsednika Severnega Vietnama oz. DR Vietnama (od 1946 do svoje smrti 1969). Po osvoboditvi izpod Japoncev je do 1954 vodil boj proti kolonialnim gospodarjem - Francozom, kasneje pa proti ZDA, ki je vojaško pomagala Južnemu Vietnamu do poraza obeh, do katerega je prišlo šele 1975, že po njegovi smrti.

Obenem je bil predsednik KP Vietnama (od 1951) oz. vmes tudi njen generalni sekretar (1956-60).

Tudi ko je bil na oblasti, je nastopal zoper kršenju zakonitosti, zlorabi oblasti, razvadam, ugodju, nedisciplini, sektaštvu, korupciji, nadutosti.

Načela in vrednote

Ho Ši Minh je svoja načela samo deloma črpal iz marksizma oziroma azijske komunistične misli. Precej načel je zastavil človeško, na osebni ravni, kar kažejo tudi napotki njegovim borcem. Te je učil šest stvari, ki jih ne smejo delati: ne povzročiti škode na poljih, ne kupovati ali si sposojati, česar ljudje nočejo dati, ne nositi žive perutnine v gore, ne prelomiti dane besede, ne žaliti verovanj in običajev ljudi ter jih z ničimer zaničevati. Šest stvari pa je priporočal: pomagati ljudem pri delu, pomagati oskrbovati oddaljene vasi, s pripovedovanjem dogodivščin krepiti odnos ljudi do odporniškega gibanja, učiti ljudi pisanja in higiene, preučevati ljudske običaje in ljudem pomagati, skrbeti za ugled gibanja z resnostjo, delavnostjo in disciplino.

Literatura

• Ho Ši Minh (1969): Spisi, pisma, govori (1920 - 1967), Cankarjeva založba, Ljubljana.

Glej tudi

• Vietnam
• Komunizem
• Dekolonizacija