Herezija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Galileo Galilei med obsodbo za heretika

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero. Kdor uči ali zagovarja krivo vero, je herétik. Izraz herezija najpogosteje uporabljamo za krivo vero v okviru krščanstva - torej za krščansko verovanje, ki se ne sklada s prepričanjem večine kristjanov.

Beseda herezija izhaja iz grške besede starogrško αἵρεσις, hairesis (starogrško αἱρέομαι, haireomai - izbrati), kar pomeni ali izbira prepričanj ali struja vernikov.

Mnogokrat v zgodovini so heretike preganjali zaradi pomanjkanja strpnosti prevladujoče Cerkve (verstva) do ostalih ločin oziroma verskih skupnosti. V antiki je eden vidnejših primerov preganjanje kristjanov v prvih stoletjih krščanstva. Cesarji, kot so Neron, Domicijan, Decij, Valerijan in Dioklecijan so imeli krščanstvo za tujek, ki ga je treba odstraniti v prid državne religije.

Prav tako pa je zatem tudi krščanska Cerkev preganjala heretike. Sveti Avguštin, Irenej Lyonski in drugi so z razpravami bíli bitke proti gnosticizmu, arianizmu, manihejstvu, donatizmu, pelagijanstvu. V srednjem veku so bili sporni albižani, katari, bogomili, v novem veku husiti, itd.

V moderni družbi in državah tovrstnih nasprotij več ni, saj so verske skupnosti med seboj enakopravne in ločene od države, kar je urejeno z zakoni. Pripadnikov sodobnih verskih skupnosti ne imenujemo več heretiki.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]