Govedo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Govedo
Fosilni razpon: Miocen do danes

Afriški bivol (Syncerus caffer)
Ohranitveno stanje taksona
udomačen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Bovidae (votlorogi)
Poddružina: Bovinae
Gray, 1821
Plemena oz. infradružine

Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami. Še vedno se razpravlja o evolucijskem odnosu med člani skupine, njihova razvrstitev v razsuta plemena pa ne v formalne podskupine odraža to negotovost. Splošne značilnosti vključujejo kopita in običajno vsaj enega od spolov vrste, ki ima prave rogove. Največje živeče govedo je gaur.

V številnih državah mleko in meso govedi uporabljajo kot hrano za ljudi. Govedo se kot živina uporablja skoraj povsod, razen v delih Indije in Nepala, kjer jih večina hindujcev obravnava kot svete živali. Govedo se uporablja kot delovne živali in živali za jahanje. Majhne pasme domačih govedi, kot je miniaturni zebu, se uporabljajo kot hišni ljubljenčki.

Sistematika in klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Lobanja

Viri[uredi | uredi kodo]

  • International Commission on Zoological Nomenclature (2003) Opinion 2027 (Case 3010). Usage of 17 specific names based on wild species which are pre-dated by or contemporary with those based on domestic animals (Lepidoptera, Osteichthyes, Mammalia): conserved. Bull. Zool. Nomencl., 60:81–84.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]