Glavica
Glavica (lat. capsula) je mnogosemenski suhi plod, ki se odpre s podolžnimi loputami, zobci, pokrovčkom ali pa se seme iztrese skozi luknjice.[1] Glavica nastane iz večlistne plodnice.
Odpiranje glavice:[2]
- pretinasta glavica se odpira po stičiščih plodnih listov (krčnica Hypericum, podlesek Colchicum)
- predalasta glavica se odpira z vzdolžnimi razpokami po osrednjih žilah plodnih listov (perunika Iris)
- pretinasto-predalasto se odpira na oba prej omenjena načina hkrati (kristavec Datura)
- luknjičasta glavica se odpira z luknjicami (zvončica Campanula, mak Papaver)
- krožno odpirajoča se glavica se odpira s pokrovčkom (navadna kurja češnjica Anagallis arvensis)
Po stopnji odpiranja govorimo o odpiranju
- z zobci (smiljka Cerastium)
- z loputami (perunika Iris)
- z vzdolžnimi razpokami (zajčja deteljica Oxalis, kukavica Orchis)
Tudi plod divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) je 1-3 predalasta bodičasta glavica z 1-3 rjavimi semeni. Posebna oblika glavice sta tudi lusk in lušček, ki sta značilna za križnice in nastaneta iz dveh zraslih plodnih listov.[3]
-
Pretinasta glavica jesenskega podleska Colchicum autumnale -
Predalasta glavica smrdlivega irisa Iris foetidissima -
Pretinasto-predalasta glavica kristavca Datura -
Luknjičasta glavica poljskega maka Papaver rhoeas -
Krožno odpirajoča se glavica modre kurje češnjice Anagallis foemina
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Barrett, Spencer Charles Hilton; in sod. (1995). Vernon Hilton Heywood; in sod. (ur.). Cvetnice : kritosemenke sveta. Ljubljana : DZS. COBISS 53970688. ISBN 86-341-1439-2.
- ↑ Martinčič A. s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izdaja). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.
- ↑ Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.