Enoletnica

Enoletnica (tudi monociklična rastlina ali annuelles) je rastlina, katere razvoj od kalitve do semenske zrelosti je opravljen v isti vegetacijski sezoni^[1].

Poletne enoletnice[uredi | uredi kodo]

Največji del enoletnic živi od pomladi do pozne jeseni. Spomladi vzkalijo, poleti cvetejo, v jeseni pa odmrejo. Zimo preživijo le semena, ki so odporna na mraz.

Nekaj poletnih enoletnic^[2]:

solata (Lactuca sativa)
paradižnik (Lycopersicon esculebtum)
paprika (Capsicum annuum)
kumare (Cucumis sativus)
fižol (Phaseolus vulgaris)
grah (Pisum sativum)
koruza (Zea mays)
jara žita
številni pleveli - modri glavinec (Centaurea cyanus), poljski mak (Papaver rhoeas), navadna loboda (Atriplex patula), itd.

Zimske enoletnice[uredi | uredi kodo]

Ozimni enoletnici se razvoj prične jeseni, zaključi pa v naslednjem letu. Semena vzkalijo jeseni, razviti kalčki prezimijo in se naslednjo pomlad razvijejo v odraslo rastlino, ki cvete in ima plod. Rastlina odmre v pozni pomladi ali poleti.

Nekaj zimskih enoletnic^[2]:

ozimna žita
plešec (Capsella bursa-pastoris) je lahko zimska ali poletna enoletnica.

Reference[uredi | uredi kodo]

↑ Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.
↑ ^2,0 ^2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.

[1] Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.

[Bot-2] 2,0 ^2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.

[1]

[2]