Boris Podrecca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Boris Podrecca
Boris Podrecca
Rojstvo30. januar 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][3] (84 let)
Beograd, Kraljevina Jugoslavija[3]
Bivališče Avstrija
Področjaarhitektura
UstanoveUniverza v Stuttgartu
Alma materTehniška univerza na Dunaju
diploma 1968
Pomembne nagradePlečnikova nagrada 1992

Boris Podrecca, slovensko-italijansko-avstrijski[4] arhitekt, * 30. januar 1940, Beograd.

Podrecca velja za pionirja postmodernizma, vendar je s svojo arhitekturo in oblikovanjem presegel kakršnekoli stilne okvire. Živi in ustvarja na Dunaju in v Benetkah, v državah nekdanje Jugoslavije in drugod.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Beogradu slovenskemu očetu in srbski materi. Po 2. svetovni vojni se je družina preselila v Trst, kjer je Podrecca obiskoval slovensko osnovno šolo. Med njegovimi učitelji je bil Avgust Černigoj. Podrecca se je v mladosti ukvarjal z različnimi športi, predvsem s plavanjem (hrbtni slog) in nogometom (vratar).

Študij in delo[uredi | uredi kodo]

V 60. letih 20. stoletja se je preselil na Dunaj, kjer je pričel s študijem arhitekture na Tehniški univerzi na Dunaju. Tu je leta 1968 diplomiral pod mentorstvom arhitekta Rolanda Rainerja. Ukvarjal se je tudi s kiparstvom (mentorstvo F. Wotrube).

Med letoma 1977 in 1981 je deloval kot asistent na Tehniški univerzi v Münchnu in nato kot gostujoči predavatelj na različnih univerzah: v Lausanneju, v Parizu, v Benetkah, v Philadelphiji, v Londonu, na Harvardu v Cambridgeu, v Bostonu in v Ljubljani. Med letoma 1988 in 2006 je bil redni profesor na Univerzi v Stuttgartu[5].

Uveljavil se je kot dunajski arhitekt. Na Dunaju ima večji atelje z delavnico, v katerem deluje okoli 30 arhitektov. Med njimi so vedno tudi slovenski ustvarjalci. Znana je njegova stolpnica, postavljena ob tisočletju. S svojimi deli je zaznamoval mesta v severni Italiji: Milano, Bergamo, celo Sacile. Izjemne so njegove številne postavitve velikih razstav (npr. Plečnik v Parizu, Bidermajer na Dunaju, Plečnik v Gradcu). Med posebej prefinjenimi prenovami je ureditev palače, galerije Pesaro v Benetkah.

Glavna dela[uredi | uredi kodo]

Tartinijev trg
Piazza XXIV Maggio, Krmin (Cormons), Italija

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. SNAC — 2010.
  2. Salzburgwiki
  3. 3,0 3,1 https://www.sazu.si/clani/boris-podrecca
  4. »Boris Podrecca«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2013. Pridobljeno 12. aprila 2013.
  5. »Floornature.com - Boris Podrecca«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. decembra 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
  6. Dnevnik.si - Žitni most bo dodatno približal bregove Ljubljanice
  7. »Hotel Mons - Predstavitev«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2016. Pridobljeno 26. avgusta 2010.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Boeckl, Matthias (2003). Boris Podrecca. Public Spaces. Chronicle Books. ISBN 3-211-00513-7.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]