Boj za severno mejo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Boj za severno mejo
Del posledic prve svetovne vojne
Datum1. november 1918 - 1919
Prizorišče
Udeleženci

 Država SHS

  • Maistrovi borci

Po združitvi 1. decembra:
Kraljevina Jugoslavija Kraljevina SHS

Po premirju 13. februarja:

Kraljevina Jugoslavija Vojska Kraljevine Jugoslavije

Avstrija Republika nemška Avstrija

Poveljniki in vodje

Kraljevina Jugoslavija Rudolf Maister
Kraljevina Jugoslavija Franjo Malgaj 
Kraljevina Jugoslavija Alfred Lavrič
Kraljevina Jugoslavija Rudolf Knez
Po aprilskem avstrijskem protinapadu tudi:
Kraljevina Jugoslavija Vladimir Uzorinac
Kraljevina Jugoslavija Ljubomir Marić
Kraljevina Jugoslavija Dobrosav Milenkov

Kraljevina Jugoslavija Sava Tripkov

Avstrija Arthur Lemisch
Avstrija Ludwig Hülgerth

Avstrija Hans Steinacher
Udeležene enote
Maistrovi borci
srbski prostovoljci
Volkswehr
Schutzwehr
Moč
4000 borcev
200 častnikov
150 srbskih prostovoljcev
neznana
Žrtve in izgube
150 padlih 200-270 padlih
800 ranjenih

Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).

Maistrovi borci leta 1919.

V prizadevanju za uresničitev programa Zedinjene Slovenije v okviru Države SHS in pozneje Kraljevine SHS so se Slovenci že ob razpadu začeli bojevati za določitev severne meje po narodnostni meji. V boju za severno mejo na Koroškem so sodelovali slovenski prostovoljci pod poveljnikoma Antonom Lavričem in Franjem Malgajem ter vojaki generala Maistra, pozneje tudi vojaki (večinoma Slovenci) redne jugoslovanske vojske. Maja in junija 1919 so zasedli vso slovensko Koroško, toda pariška mirovna konferenca se je odločila za izvedbo plebiscita na ozemlju severno od Karavank. Koroški plebiscit je bil izveden 10. oktobra 1920 in po njem je v skladu z določili senžermenske mirovne pogodbe plebiscitno ozemlje s koroškimi Slovenci pripadlo Avstriji. Na Štajerskem je general Maister obranil slovenski del Štajerske in dosegel mejo na Kobanskem in Muri; v Avstriji so ostali Slovenci na območju Radgone.

Po njih se imenuje Osnovna šola borcev za severno mejo na Pobrežju.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]