Bahčisaraj
Bahčisaraj Бахчисарáй | ||
|---|---|---|
Mesto | ||
 Dvorišče kanove palače | ||
| ||
| Vzdevek: Mesto petih stoletij | ||
.svg)  Bahčisaraj Položaj Bahčisaraja na karti Krima | ||
| Koordinati: 44°45′10″N 33°51′39″E / 44.75278°N 33.86083°E | ||
| Država | Sporno: Ukrajina (de iure)  Rusija (de facto) | |
| Avtonomna republika |  Avtonomna republika Krim | |
| Okrožje | Bahčisarajski rajon | |
| Ustanovitev | 1532[2] | |
| Ustanovitelj | Sahib I. Giraj | |
| Nadm. višina | 300 m | |
| Prebivalstvo | ||
| • Skupno | 27.448[1] | |
| Časovni pas | UTC+3 (Moskovski čas) | |
| Poštna številka | 298400 — 298408 | |
| Omrežna skupina | +7-36554 | |
Bahčisaraj (ukrajinsko in rusko Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega bağça - vrt in saray - palača, krimsko tatarsko Bağçasaray, turško Bahçesaray, perzijsko باغچه سرای) je mesto na polotoku Krimu in upravno središče Bahčisarajskega rajona. V preteklosti je bilo prestolnica Krimskega kanata. Mesto ima 27.448 prebivalcev.[1]
Mesto je zaradi svoje arhitekturne raznolikosti in bogate preteklosti dobilo vzdevek Mesto petih stoletij.[3] Glavna mestna znamenitost je Hansaraj, edina obstoječa palača krimskih kanov. Preurejena je v muzej in odprta za javnost.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Mesto stoji ob zahodnem pobočju Krimskega hribovja v gozdnato stepski dolini reke Čuruk-Su približno 30 km jugozahodno od krimskega glavnega mesta Simferopol.
Podnebje[uredi | uredi kodo]
Podnebje v predgorju Krimskega hribovja je polpustinjsko, toplo in z blagimi zimami. Povprečna temperatura zraka v januarju je +0,8 ° C, v juliju +21,7 ° C. Količina padavin je približno 500 mm letno.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Arheološke najdbe kažejo, da je na tem območju človek živel že v mezolitiku. Dolina reke Čuruk-Su je naseljena od poznega starega veka. Predhodnice Bahčisaraja so bile trdnjave Qırq Yer, sodobna Čufut-Kale, Salaçıq in Eski Yurt, ki so zdaj vključene v urbani del sodobnega Bahčisaraja.
Bahčisaraj je bil prvič omenjen leta 1502. Ko ga je kan Sahib I. Giraj leta 1532 izbral za prestolnico Krimskega kanata, je mesto postalo politično in kulturno središče Krimskih Tatarov. Po več vojnah z Rusijo ga je ruski vojskovodja Burkhard Christoph von Münnich leta 1737 požgal. Krimski kanat je po podpisu Niškega miru leta 1739 postal ruski protektorat in bil leta 1783 priključen k Ruskemu cesarstvu.
Bahčisaraj je v Rusiji izgubil vlogo prestolnice in se pretvoril v običajno mesto, a je kljub temu ostal kulturno središče Krimskih Tatarov, dokler jih niso 18. maja 1944 deportirali, večino v Uzbeško sovjetsko socialistično republiko.
Demografija[uredi | uredi kodo]
Leta 1930 je imelo mesto 10.450 prebivalcev, od tega 7.420 Krimskih Tatarov, 1.850 Rusov, 315 Judov, 205 Grkov, 185 Ukrajincev, 50 Nemcev, 30 Armencev, 30 Bolgarov in 365 drugih.
Pobrateno mesto[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Федеральное статистическое наблюдение »Перепись населения в Крымском федеральном округе«. (Popis prebivalstva v Krimskem federalnem okrožju), Ruski zvezni zavod za statistiko. Pridobljeno 4. januarja 2016.
- ↑ »Khan Palace in Bakhchisaray«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2012. Pridobljeno 25. januarja 2017.
- ↑ Олиферов, Тимченко. Реки и озера Крыма.
- ↑ »Kardeş Şehirler«. Bursa Büyükşehir Belediyesi Basın Koordinasyon Merkez. Tüm Hakları Saklıdır. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2016. Pridobljeno 27. julija 2013.
