Bacillus anthracis
| Bacillus anthracis | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Fotomikrografija bakterij Bacillus anthracis (barvanje spor s fuksin-metilenskim modrilom)
| ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Bacillus anthracis Cohn 1872 |
Bacillus anthracis je povzročitelj antraksa — pogoste bolezni živine in občasno ljudi — in edini obligatni patogen iz rodu Bacillus.[1] Gre za grampozitivno, endosporogeno, paličasto bakterijo s širino od 1 do 1,2 mikrometra in dolžino od 3 do 5 µm.[1] Raste lahko v običajnem hranilnem mediju v aerobnih ali anaerobnih razmerah.[2]
Bacillus anthracis je ena od maloštevilnih vrst bakterij, ki sintetizirajo polipeptidno kapsulo (poli-D-gama-glutamat). Tako kot Bordetella pertussis tudi ta vrsta tvori od kalmodulina odvisni adenilat-ciklazni eksotoksin, imenovan edemski faktor. Genotipsko in fenotipsko je podobna vrstama Bacillus cereus in Bacillus thuringiensis. Vse tri vrste imajo podobno celično velikost in obliko. Vse tvorijo ovalne spore, ki ležijo centralno v nenabreklem sporangiju. Spore B. anthracis so izjemno odporne in preživijo več desetletij ali stoletij kljub ekstremnim temperaturam, pomanjkanju hranil ali intenzivnim kemičnim dejavnikom.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Bacillus anthracis spada v skupino sevov Bacillus cereus. -
Zgradba bakterije Bacillus anthracis -
Elektronska mikrografija bakterij vrste Bacillus anthracis
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Spencer, Robert C. (Marec 2003). »Bacillus anthracis«. Journal of clinical pathology. Zv. 56, št. 3. str. 182–7. PMC 1769905. PMID 12610093.
- ↑ Holt, J. G., N. R. Krieg, P. H. A. Sneath, J. T. Staley, and S. T. Williams. 1994. Group 17: gram-positive cocci, str. 527-558. In W. R. Hensyl (ed.), Bergey's manual of determinative bacteriology, 9th ed. Williams and Wilkins, Baltimore, Md.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
