Avstrijska ljudska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avstrijska ljudska stranka

Öserreichische Volkspartei
VodjaKarl Nehammer
Ustanovljena17. april 1945
PomladekMlada ljudska stranka
IdeologijaKonservatizem,
Liberalni konservatizem,
Politična pozicijadesna
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupinaEvropska ljudska stranka
Barvačrna
Parlament
71 / 183
Evropski parlament
7 / 18
Spletno mesto
https://www.oevp.at/

Avstrijska ljudska stranka (nemško: Österreichische Volkspartei; ÖVP), je krščansko-demokratska[1][2][3] in liberalno-konservativna[4] politična stranka v Avstriji, ustanovljena 17. aprila 1945. Od decembra 2021 stranko vodi Karl Nehammer, sedanji avstrijski kancler. Trenutno je največja stranka v avstrijskem državnem svetu, saj ima 71 od 183 sedežev in je na zakonodajnih volitvah leta 2019 dobila 37,5 % glasov. Sedež ima v vseh devetih avstrijskih deželah in je del vlade v sedmih, od tega jih vodi šest. ÖVP je članica Mednarodne demokratične zveze in Evropske ljudske stranke. V Evropskem parlamentu ima sedem od 19 avstrijskih evropskih poslancev.

Kot neuradni naslednik Krščansko-socialne stranke s konca 19. in začetka 20. stoletja je bila ÖVP ustanovljena takoj po ponovni ustanovitvi Republike Avstrije leta 1945. Od takrat je ena od dveh tradicionalnih strank v Avstriji, poleg Avstrijske socialdemokratske stranke (SPÖ). Bila je najbolj priljubljena stranka do leta 1970 in je tradicionalno vladala v veliki koaliciji s SPÖ. Bila je starejši partner v velikih koalicijah od leta 1945 do 1966 in mlajši partner od 1986 do 2000 in 2007–2017. Tudi ÖVP je na kratko vladala sama, in sicer od leta 1966 do 1970. Po volitvah leta 1999 je stranka oblikovala koalicijo z Avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) do leta 2003, ko je bila oblikovana koalicija z razcepljeno zvezo FPÖ za prihodnost Avstrije, ki je obstajala do leta 2007.

Stranka je spremenila svojo podobo, potem ko je predsednik postal Sebastian Kurz, ki je iz tradicionalne črne spremenil barvo v turkizno in sprejel nadomestno ime Nova ljudska stranka (nemško: Die neue Volkspartei).[5] Po volitvah leta 2017 je postala največja stranka in oblikovala koalicijsko vlado s FPÖ.[6] Ta se je osemnajst mesecev kasneje zrušila, kar je privedlo do volitev leta 2019, po katerih je ÖVP sestavila novo koalicijo z Zelenimi.[7] Na Kurza so konec poletja 2021 padli očitki, da je sodeloval pri podkupovanju nekaterih medijev za prirejanje rezultatov javnega mnenja. Zaradi očitkov je sestopil z mesta kanclerja, kjer ga je zamenjal zunanji minister Alexander Schallenberg. Kurz se je 2. decembra 2021 odločil umakniti iz politike, na mestu predsednika stranke ga je kot vršilec dolžnosti nasledil takratni notranji minister Karl Nehammer, ki je 6. decembra 2021 prevzel še mesto zveznega kanclerja.[8][9] Nehammer je bil na mesto predsednika stranke uradno izvoljen na kongresu 14. maja 2022.[10]

Karl Nehammer, vodja stranke

Voditelji stranke[uredi | uredi kodo]

Spodnji grafikon prikazuje kronološki pregled predsednikov ÖVP in avstrijskih kanclerjev. Leva črna vrstica prikazuje vse predsednike (Bundesparteiobleute, skrajšano CP) stranke ÖVP, desna pa sestav avstrijske vlade v tistem času. Rdeči (SPÖ) in črni (ÖVP) barvi nakazujeta stranko, ki je vodila zvezno vlado (Bundesregierung). Prikazani so priimki ustreznih kanclerjev, rimska številka pa označuje vlade.

Karl NehammerSebastian KurzReinhold MitterlehnerMichael SpindeleggerJosef PröllWilhelm MoltererWolfgang SchüsselErhard BusekJosef RieglerAlois MockJosef TausKarl SchleinzerHermann WithalmJosef KlausAlfons GorbachJulius RaabLeopold FiglLeopold Kunschak

Rezultati volitev[uredi | uredi kodo]

Sebastian Kurz, dvakratni avstrijski kancler

Parlament[uredi | uredi kodo]

Leto Število glasov % Število sedežev
1945 1.602.227 (1.) 49,8 % 85 (1.)
1949 1.846.581 (1.) 44,0 % 77 (1.)
1953 1.781.777 (2.) 41,3 % 74 (2.)
1956 1.999.986 (1.) 46,0 % 82 (1.)
1959 1.928.043 (2.) 44,2 % 79 (2.)
1962 2.024.501 (1.) 45,4 % 81 (1.)
1966 2.191.109 (1.) 48,3 % 85 (1.)
1970 2.051.012 (2.) 44,7 % 78 (2.)
1971 1.964.713 (2.) 43,1 % 80 (2.)
1975 1.981.291 (2.) 42,9 % 80 (2.)
1979 1.981.739 (2.) 41,9 % 77 (2.)
1983 2.097.808 (2.) 43,2 % 81 (2.)
1986 2.003.663 (2.) 41,3 % 77 (2.)
1990 1.508.600 (2.) 32,1 % 60 (2.)
1994 1.281.846 (2.) 27,7 % 52 (2.)
1995 1.370.510 (2.) 28,3 % 52 (2.)
1999 1.243.672 (3.) 26,9 % 52 (3.)
2002 2.076.833 (1.) 42,3 % 79 (1.)
2006 1.616.493 (2.) 34,3 % 66 (2.)
2008 1.269.656 (2.) 26,0 % 51 (2.)
2013 1.125.876 (2.) 24,0 % 47 (2.)
2017 1.341.930 (1.) 31,4 % 62 (1.)
2019 1.789.417 (1.) 37,5 % 71 (1.)

Evropski parlament[uredi | uredi kodo]

Leto Število glasov % Število sedežev
1996 1.124.921 (1.) 29,7 % 7
1999 859.175 (2.) 30,7 % 7
2004 817.716 (2.) 32,7 % 6
2009 858.921 (1.) 30,0 % 6
2014 761.896 (1.) 27,0 % 5
2019 1.305.954 (1.) 34,6 % 7

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Marks, Gary; Wilson, Carole (1999). »National Parties and the Contestation of Europe«. V T. Banchoff; Smith, Mitchell P. (ur.). Legitimacy and the European Union. Taylor & Francis. str. 126. ISBN 978-0-415-18188-4. Pridobljeno 26. avgusta 2012.
  2. Krouwel, André (2012). Party Transformations in European Democracies. SUNY Press. str. 291. ISBN 978-1-4384-4483-3. Pridobljeno 14. februarja 2013.
  3. Ari-Veikko Anttiroiko; Mälkiä, Matti, ur. (2007). Encyclopedia of Digital Government. Idea Group Inc (IGI). str. 390. ISBN 978-1-59140-790-4. Pridobljeno 19. julija 2013.
  4. Ralph P Güntzel (2010). Understanding "Old Europe": An Introduction to the Culture, Politics, and History of France, Germany, and Austria. Tectum Wissenschaftsverlag. str. 162. ISBN 978-3-8288-5300-3.
  5. »Our History«. Austrian People's Party. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2019. Pridobljeno 9. septembra 2020.
  6. »Austria election results: Far-right set to enter government as conservatives top poll«. The Independent. 16. oktober 2017. Pridobljeno 17. oktobra 2018.
  7. red, ORF at (1. januar 2020). »Neue Regierung: Kurz und Kogler präsentierten Einigung«. news.ORF.at (v nemščini). Pridobljeno 1. januarja 2020.
  8. »STA: Prisegel novi avstrijski kancler Nehammer«. www.sta.si. Pridobljeno 6. decembra 2021.
  9. red, ORF at/Agenturen (6. december 2021). »Nach Angelobung: „Es gibt viel zu tun"«. news.ORF.at (v nemščini). Pridobljeno 6. decembra 2021.
  10. »STA: Nehammer izvoljen na čelo ljudske stranke«. www.sta.si. Pridobljeno 14. maja 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]