Avgust Pavel

Avgust Pavel
Rojstvo	28. avgust 1886({{padleft:1886|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) Cankova
Smrt	2. januar 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (59 let) Sombotel
Državljanstvo	Madžarska
Poklic	jezikoslovec, pesnik, literarni zgodovinar, pisatelj, etnolog, književni prevajalec

Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.

Življenjepis

Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na gimnazijo Mihálya Vörösmartyja v Monoštru, potem pa na Premontrejsko gimnazijo v Sombotelu (Szombathely). V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda (Erdeljsko) in v mestu Dombóvár. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).

Po njem je poimenovan edini slovenski muzej na Madžarskem, etnološki in lokalnozgodovinski Muzej Avgusta Pavla v Monoštru.

Delo

Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg Jožefa Košiča največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest 1909) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo za lov in njegov potek tudi v porabskem narečju. Avgust Pavel je napisal več razprav o Kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Prevedel je več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, med drugim Cankarjeve povesti in romane, kot sta Hlapec Jernej in njegova pravica in Na klancu.

Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

Viri

• Francek Mukič in Marija Kozar: Slovensko Porabje, Mohorjeva Družba, Celje 1982.
• Jezikovni pogovori: Prekmurska slovnica Avgusta Pavla. Gosta: Marko Jesenšek in Zinka Zorko. Povezava do oddaje: http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174266345
• dr. Avgust Pavel - prvi prekmurski znanstvenik, dokumentarni film (TV Idea, 2010) (dostopen na youtube, 7.9.2017)

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
• seznam slovenskih etnologov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih pesnikov
• seznam slovenskih zgodovinarjev