Arija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Arija (italijansko aria - napev) je večdelni solistični spev z inštrumentalno spremljavo; lahko je samostojna koncertna arija ali pa je temeljna sestavina opere, oratorija ali kantate.

Arija se je v glasbi pojavila v 14. stoletju. V baroku se je pojavila da capo arija (oblika a-b-a). Kot taka je prešla tudi v cerkveno glasbo.

Skozi stoletja se je iz enostavne melodije razvila do zelo strukturirane oblike.

Poznamo enako tako dvorno arijo katera je nastala v Franciji. Ima kitično obliko in gre za uglasbitev lirskega besedila . Spremlja jo pa akordski inštrument. (Lutnja ali čembalo) ali dude

Glej tudi[uredi | uredi kodo]