Antonov An-70
| An-70 | |
|---|---|
 | |
| An-70 | |
| Vloga | Transport |
| Krstni polet | 16. december 1994 |
| Status | V omejeni uporabi |
| Izdelovan | 1994 - 1996 2012 - do danes |
| Število izdelanih | 2 prototipa |
| Cena enote | US$ 50–55 million[1] 60–70 million (export)[2] |
.jpg)
Antonov An-70 je štirimotorno transportno letalo ukrajinskega proizvajalca Antonov. Je prvo veliko letalo s propfan motorji. Propfan pomeni kombinacija propelerja in ventilatorja (fan), sicer je propfan zelo podoben turbopropelerskem motorju. Vsak motor ima kontrarotirajoča propelerja in doseže potovalno hitrost 750 km/h, kar je primerljivo z reaktivnimi letali.
Načrtovanje[uredi | uredi kodo]
Razvoj An-70 se je začel v Sovjetski zvezi na zaćetku osemdesetih. Proizvodnja je bila načrtovana v Kijevu in Samari (proizvodnja na več lokacijah je bila tipična za vojaška letala zaradi strateških razlogov). Izdelava letala naj bi zagotovila 80.000 služb, sovjetska zračne sile so hotele kupiti 160 letal. Po razpadu sovjetske zveze je zmanjkalo sredstev, Ukrajina in Rusija sta nato skupaj finacirali razvoj in izdelavo dveh prototipov v Kijevu.
An-70 ima visoko krilo, stekleni kokpit in fly-by-wire. Ima 19,1 (22,4 z rampo) x 4 x 4,1 metrov velik tovorni prostor, maksimalna teža tovora pa je 47 ton. Poganjajo ga štirje Progress D-27 propfani, s kontrarotirajočimi scimitar propelerji.
Prvi prototip je strmoglavil leta 1995, po trčenju v zraku z zasledovalnim letalom An-72. Drug prototip je poletel 21 mesecev pozneje decembra 1996.[3][4]
An-70 je prvo letalo bivšega vzhodnega bloka, ki je bilo zasnovano z zahodnimi normami JAR-25, kar bi omogočilo komercialno uporabo v Evropi ina Severni Ameriki. Uporabili so tudi MIL-STD-1553 podatkovni vmesnik, kar omogoča uporabo NATO avionike.
Leta 1997 so se Nemci zanimali za letalo An-70, ki ima v primerjavi z A400M boljše tehnične specifikacije in je precej cenejši, vendar z večjimi stroški obratovanja. Zaradi političnih pritiskov francoske vlade so potem naročili A400M. Obe letali imata poleg precejšnjih političnih težav (overbudget) tudi težave v testiranju in obratovanju.
Drug prototip je leta 2001 zasilno pristal med testiranjem v hladnem vremenu v Omsku. Izgubil je moč na dveh motorjih. Antonov je potem zelo hitro popravil poškodovano letalo, vendar so je medtem skrčilo financiranje.[5][6][7][8]
Leta 2002 sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o 50-50 sodelovanju.[9] Testiranja letala naj bi se nadaljevalo. Leta 2006 je Rusija oznanila odstop od projekta, An-70 naj bi postal težko in drago letalo. Il-76MF naj bi stal polovico manj ko An-70. Po oranžni revoluciji v Ukrajini je politična volja za razvoj upadla. V projekt so investirali okrog 5 milijard ameriških dolarjev, Rusija je prispevala 60%.[1][10][11]
Rusija je kasneje izrazila potrebo po 60 letalih do leta 2020, letalo naj bi kupila tudi tovorna letalska družba Volga-Dnepr. Drug prototip je spet letel leta 2012.[12][13][13][14]
Po ruski okupaciji Krima leta 2014 je Ukrajina prekinila vsa vojaško-tehnična sodelovanja z Rusijo, vključno s projektom razvoja An-70.[15]
Uporabniki[uredi | uredi kodo]
Ukrajinske zračne sile - uradno uporabnik od 2015[16]
Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]
- Posadka: 4 (2 pilota, navigator in inženir)
- Kapaciteta: 300 vojakov
- Tovor: 47.000 kg (103.620 lb) tovora
- Dolžina: 40,7 m (133 ft 6 in)
- Razpon kril: 44,06 m (144 ft 7 in)
- Višina: 16,38 m (53 ft 9 in)
- Prazna teža: 66.230 kg (146.000 lb)
- Maks. vzletna teža: 145.000 kg (319.670 lb)
- Motorji: 4 × Progress D-27 PropFan, 10.350 kW (13.880 KM) vsak
- Maks. hitrost: 780 km/h (421 knots, 485 mph)
- Potovalna hitrost: 750 km/h (405 knots, 466 mph)
- Hitrost izgube vzgona: 113 km/h (61 knots, 70 mph)
- Dolet: 6.600 km or 5.000 km (3.564 nm or 2.700 nm) z 20 oziroma 35 tonami tovora
- Največja višina leta: 12.000 m (39.370 ft)
- Hitrost vzpenjanja: 24,9 m/s (81,7 ft/s)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- C-130 Hercules
- Airbus A400M
- Transall C.160
- Antonov An-2
- Antonov An-3
- Antonov An-10
- Antonov An-22
- Antonov An-28
- Antonov An-72
- Antonov An-148
- Antonov An-124 Ruslan
- Antonov An-225
- Shaanxi Y-8
Sklici in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Russia to pull out of An-70 plane production
- ↑ Predloga:Uk icon Uzbekistan to take part in production of An-70
- ↑ »Antonov 70 – An uncertain Future«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2006. Pridobljeno 25. januarja 2014.
- ↑ Russia, Ukraine to revive An-70 joint project – defense minister
- ↑ »Bonn's high risk An-70 strategy threatens UK FLA participation«. Flightglobal.com. Pridobljeno 28. septembra 2011.
- ↑ »AMC rebuffs An-70 as basis of Future Large Aircraft project«. Flightglobal.com. Pridobljeno 28. septembra 2011.
- ↑ »DER SPIEGEL 22/1998 – Tolles Signal«. Spiegel.de. 25. maj 1998. Pridobljeno 28. septembra 2011.
- ↑ »Antonow AN-70 – Flugzeug mit Propeller je 1 x 8 und 1 x 6-Blatt gegenläufig«. flugzeug-lexikon.de. Pridobljeno 28. septembra 2011.
- ↑ Antonov-70
- ↑ (rusko) Russian doesn't need An-70 Arhivirano 2011-09-28 na Wayback Machine.
- ↑ Ukraine Express June[mrtva povezava]
- ↑ Butowski Air International December 2012, pp. 86–88.
- ↑ 13,0 13,1 »Modified An-70 resumes flight testing«. Flightglobal. Pridobljeno 9. oktobra 2012.
- ↑ Butowski Air International December 2012, pp. 88–89.
- ↑ »Украина прекращает военное сотрудничество с Россией«. РБК (v ruščini). 4. april 2014. Pridobljeno 14. marca 2024.
- ↑ Interfax-Ukraine (20. januar 2015). »An-70 military transport aircraft enters Ukrainian Armed Forces service«. Kyiv Post (v angleščini). Pridobljeno 14. marca 2024.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
