Adriaan Metius

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Adriaan Metius
Portret
Rojstvo9. december 1571
Alkmaar
Smrt6. september 1635({{padleft:1635|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (63 let) ali 16. september 1635({{padleft:1635|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[2] (63 let)
Franeker[d]
Državljanstvo Republika Nizozemska
Poklicastronom, matematik, univerzitetni učitelj, pisatelj

Adriaan Adriaanszoon Metius (tudi Adriaen), nizozemski matematik in astronom, * 9. december 1571, Alkmaar, Nizozemska, † 6. september 1638, Franeker, Nizozemska.

Njegov priimek izhaja iz nizozemske besede meten, kar pomeni merjenje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Njegov oče Adriaen Anthonisz (1543 - 1620) je bil tudi matematik, zemljemerec, kartograf in vojaški inženir. Od leta 1582 je služboval kot župan Alkmaarja.

Metiusov brat Jacob Metius (po 1571 - 1628) je bil optik.

Metius je hodil v latinsko šolo v Alkmaarju in od leta 1589 študiral filozofijo na Univerzi v Franekerju, ki so jo tedaj ustanovili. Študij je nadaljeval leta 1594 v Leidnu, kjer je študiral s Snell van Royenom. Za kratek čas je delal z de Brahejem na Hvenu, kjer je de Brahe zgradil dva observatorija. Nato je delal v Rostocku in Jeni, kjer je leta 1595 predaval. Nato se je vrnil v Alkmaar in nekaj časa pomagal očetu pri nadzoru utrdb, predaval pa je tudi matematiko v Franekerju.

Metiusovo delo De genuino usu utriusqve globi tractatus. Adjecta est nova Sciatericorum, & artis Navigandi ratio novis Instrumentis, & inventionibus illustrata. Franeker, 1624.

Leta 1598 je na Univerzi v Franekerju postal ekstraordinarij, med letoma 1600 in 1635 pa je bil ordinarij za matematiko, navigacijo, zemljemerstvo, vojaško tehniko in astronomijo. Dovolili so mu namesto v latinščini predavati v domačem jeziku. Leta 1603 in 1632 je bil rektor univerze.

Določil je Ptolemejev in Ču Čungdžijev približek π, 355/133, ki ga nekateri imenujejo po njem, oziroma po očetu, Metiusov približek ali tudi Metiusovo število.

Objavil je razprave o astrolabu in zemljemerstvu. Napisal je dela: Arithmeticæ et geometriæ practica (1611), Institutiones Astronomicae Geographicae in Arithmeticæ libri duo: et geometriæ libri VI (1640). Izdeloval je tudi astronomske inštrumente in izdelal posebno vrsto Jakobove palice.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje krater Metius na Luni.

Na Vermeerjevi sliki Astronom iz leta 1668 je na mizi druga izdaja Metiusove knjige Institutiones Astronomicae Geographicae.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ECARTICO
  2. Record #123376041 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]