2005

**2005 v drugih koledarjih**
Gregorijanski koledar	2005 ; MMV
Ab urbe condita	2758
Armenski koledar	1454 ; ԹՎ ՌՆԾԴ
Etiopski koledar	1997 – 1998
Hebrejski koledar	5765 – 5766
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2060 – 2061
- Shaka Samvat	1927 – 1928
Iranski koledar	1383 – 1384
Islamski koledar	1426 – 1427
Tajski koledar	2548

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030.
Leta:	2002 · 2003 · 2004 · 2005 · 2006 · 2007 · 2008
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto. Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko je 2005 proglasila za mednarodno leto fizike.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Januar – junij[uredi | uredi kodo]

5. januar – astronomi na posnetkih iz Observatorija Mount Palomar odkrijejo pritlikavi planet Erido.
14. januar – Nasina sonda Huygens (del odprave Cassini-Huygens) uspešno pristane na Saturnovi luni Titan in prične pošiljati podatke.
25. januar – v stampedu med romanjem v indijskem templju Mandhradevi umre vsaj 250 romarjev.
30. januar – v Iraku potekajo volitve prehodne vlade, ki nadomesti začasno vlado, nastavljeno po invaziji zahodnih sil.
10. februar – severnokorejske oblasti razglasijo svojo državo za jedrsko silo.
14. februar – ustanovljeno je spletno socialno omrežje za deljenje videoposnetkov YouTube.
16. februar – v veljavo stopi Kjotski protokol, mednarodni dogovor o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, a brez podpore Združenih držav Amerike in Avstralije.
22. februar – močan potres, ki prizadene provinco Kerman na jugu Irana, poškoduje mesto Zarand in več okoliških vasi ter zahteva preko 600 žrtev.
3. marec – ameriški milijonar Steve Fossett postavi z letalom Virgin Atlantic GlobalFlyer rekord za najhitrejši solo polet okrog sveta brez pristanka in dotakanja goriva (2 dni, 19 ur, 1 minuta).
24. marec – revolucija v Kirgiziji doseže vrhunec s strmoglavljenjem predsednika Askarja Akajeva.
2. april – milijoni ljudi in številne državne delegacije se pričnejo zbirati v Vatikanu po smrti papeža Janez Pavla II.
8. april – volivci karibskega otoka Curaçao na referendumu zavrnejo odcepitev od Nizozemske, odločijo pa se za ločitev od preostanka Nizozemskih Antilov.
9. april – desettisoči protestnikov izrazijo nasprotovanje ameriški okupaciji Iraka s sprevodom po ulicah Bagdada, ki se konča na trgu, kjer je stal leta 2003 porušeni kip Sadama Huseina.
19. april – papež Benedikt XVI. nasledi Janeza Pavla II. kot 265. papež Rimskokatoliške cerkve.
26. april – Sirija umakne preostanek svojih 14.000 vojakov iz Libanona.
27. april – krstni polet »Superjumba«, potniškega letala Airbus A380.
17. maj – Kuvajt prizna ženskam polno volilno pravico.
31. maj – revija Vanity Fair razkrije identiteto »globokega grla«, informanta, ki je leta 1972 razkril javnosti afero Watergate.

Julij – december[uredi | uredi kodo]

2. julij – v desetih mestih po vsem svetu potekajo dobrodelni koncerti Live 8 v podporo programu za odpravo revščine.
4. julij – Nasina sonda Deep Impact izstreli projektil v komet Tempel 1, kar omogoči študijo njegove notranje sestave.
7. julij – v štirih koordiniranih samomorilskih bombnih napadih na javno potniško omrežje v Londonu (predvsem podzemno železnico) umre 56 ljudi, okrog 700 je ranjenih.
23. julij – islamski skrajneži izvedejo bombni napad na egiptovsko letoviško mesto Šarm El Šejk in ubijejo 88 ljudi, predvsem Egipčanov.
28. julij – Začasna Irska republikanska armada izda obvestilo o končanju oboroženega upora, ki je trajal od leta 1969, in ukaže vsem enotam, naj odvržejo orožje.
23. avgust – Izrael izseli prebivalce 25 judovskih naselbin v Gazi in na Zahodnem bregu.
29. avgust – orkan Katrina doseže severno obalo Karibskega morja in opustoši jug Združenih držav Amerike.
14.–16. september – predstavniki 191 držav članic Organizacije združenih narodov se zberejo na Svetovnem vrhu v New Yorku.
30. september – danski časopis Jyllands-Posten objavi sporne karikature Mohameda, ki izzovejo ogorčenje Muslimanov.
7. oktober – Slovenija predstavi podobe slovenskih evrokovancev.
8. oktober – močan potres prizadene pakistanski del pokrajine Kašmir, v eni najhujših tovrstnih naravnih katastrof v novejši zgodovini umre po ocenah okrog 100.000 ljudi.
19. oktober – prične se sojenje nekdanjemu iraškemu voditelju Sadamu Huseinu.
31. oktober–1. november – slovenski »rop stoletja«: oboroženi roparji vstopijo v trezorje banke SKB v Ljubljani, onesposobijo varnostnike in izpraznijo več sto oddanih sefov.
22. november – Angela Merkel nastopi mandat nemške kanclerke
30. november – francoski kirurgi izvedejo prvo delno presaditev obraza.
6. december – iransko vojaško transportno letalo C-130 Hercules strmoglavi na stanovanjski del Teherana, pri čemer umre vseh 94 ljudi na krovu in 34 ljudi na tleh.
22. december – 16 naselij v Sloveniji pridobi status mesta po sklepu Vlade RS.
31. december – zadnji minuti leta 2005 je dodana prestopna sekunda za izravnavo med univerzalnim in Sončevim časom.

Svetovna populacija[uredi | uredi kodo]

Svetovna populacija
	2005	2000		2010
Svet	6.453.628.000	6.070.581.000	383.047.000
Afrika	887.964.000	795.671.000	92.293.000
Azija	3.917.508.000	3.679.737.000	237.771.000
Evropa	724.722.000	727.986.000	3.264.000
Južna Amerika	558.281.000	520.229.000	38.052.000
Severna Amerika	332.156.000	315.915.000	16.241.000
Oceanija	32.998.000	31.043.000	1.955.000

Smrti[uredi | uredi kodo]

18. januar – Marjana Deržaj, slovenska pevka (* 1936)
25. januar – Philip Johnson, ameriški arhitekt (* 1906)
30. januar – Karmen Orel, slovenska šahistka (* 1984)
3. februar – Ernst Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof (* 1904)
4. februar – Janez Bitenc, slovenski skladatelj, pedagog in publicist (* 1925)
11. februar – Arthur Miller, ameriški dramatik (* 1915)
6. marec – Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, nobelovec (* 1906)
22. marec – Kenzō Tange, japonski arhitekt (* 1913)
2. april – Karol Józef Wojtyła – Janez Pavel II., papež poljskega rodu (* 1920)
5. april – Saul Bellow, kanadsko-ameriški pisatelj, nobelovec (* 1915)
6. april – Rainier III. Grimaldi, monaški knez (* 1923)
20. maj – Paul Ricoeur, francoski filozof (* 1913)
25. maj – Zoran Mušič, slovenski slikar, (* 1909)
1. junij – George Mikan, ameriški košarkar (* 1924)
20. junij – Jack St. Clair Kilby, ameriški elektrotehnik in izumitelj, nobelovec (* 1923)
1. avgust – Fahd bin Abdel Aziz, savdski kralj (* 1923)
17. avgust – John Norris Bahcall, ameriški astronom, astrofizik (* 1934)
31. avgust – Joseph Rotblat, poljsko-britanski fizik, nobelovec (* 1908)
10. september – sir Hermann Bondi, avstrijsko-angleški matematik, astrofizik in kozmolog (* 1919)
20. september – Simon Wiesenthal, nemški publicist judovskega rodu (* 1908)
3. oktober – Alastair Graham Walter Cameron, kanadsko-ameriški astrofizik (* 1925)
10. oktober – Milton Obote, ugandski politik (* 1925)
24. oktober – Rosa Parks, afroameriška politična aktivistka (* 1913)
5. november – John Fowles, angleški pisatelj (* 1926
28. december – Stevo Žigon, srbski režiser (* 1926)
29. december – Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof (* 1919)

Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]

2005 v fikciji[uredi | uredi kodo]

Film:

The Transformers: film (1986): zgodba v prihodnosti se dogaja v letu 2005.
Bicetennial Man (1999): zgodba je postavljena v april 2005.

Videoigre:

Metal Gear Solid (1998): Tactical Espionage Action (1998): zgodba je postavljena v leto 2005.
Twisted Metal (1995): zgodba se dogaja za božič 2005.

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030.
Leta:	2002 · 2003 · 2004 · 2005 · 2006 · 2007 · 2008
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve