1001
- Glej tudi: število 1001
| Stoletja: | 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje |
| Desetletja: | 970. 980. 990. - 1000. - 1010. 1020. 1030. |
| Leta: | 998 · 999 · 1000 · 1001 · 1002 · 1003 · 1004 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1001 (MI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Dogodki[uredi | uredi kodo]
Slovenija[uredi | uredi kodo]
- 28. april - Prva omemba kraja Solkan, ko rimsko-nemški cesar Oton III. z darilno listino podari grad Castellum Siliganum in vas Gorica oglejskim patriarhom.
Evropa[uredi | uredi kodo]
- Rimsko-nemški cesar Oton III. se odpravi v Italijo, da bi zatrl upor, vendar ga Rimljani izženejo. Ker je papež Silvester II. odvisen od cesarja, se mu v Ravenni pridruži tudi on. 1002 ↔
- Bizantinski cesar Bazilij II. ponovno osvoji Bolgarijo za cesarstvo.
- V prvi bitki pri Altonu Danci porazijo Angleže oz. Anglosase.
- Kanonizacija angleškega kralja Edvarda Mučenca.
Azija[uredi | uredi kodo]
- Turški sultan Mahmud Ghazni vpade v severno Indijo. Prvo leto porazi kabulskega kralja Džajapalo, ki je vladal pokrajnim severnovzhodnega Afganistana, severnega Pakistana in Indije (Džamu-Kašmir). 1027 ↔
- Vzpon tamilske kraljevske dinastije Čola pod vladarjem Radžoradžo Velikim, ki je v letih 1001–14 združil južno Indijo.
Severna Amerika[uredi | uredi kodo]
- Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona ustanovijo naselbine na obalah Severne Amerike (Vinlandija, Marklandija).
Rojstva[uredi | uredi kodo]
- Abd ar-Rahman V., kordobski kalif († 1024)
- Duncan I., škotski kralj († 1040)
- Godwin Wesseški, angleški grof, pretendent za prestol († 1053)
- Al-Qa'im, abasidski kalif († 1075)
Smrti[uredi | uredi kodo]
- 21. december - Hugo Veliki, mejni grof Toskane (* 945)
- Džajavarman V., kmerski kralj
- Džajapala, severnoindijski kralj